Fizične osebe in samostojni podjetniki
Davčni zavezanec za dohodnino od dobička iz kapitala je vsaka fizična oseba, ki je za davčne namene rezident Republike Slovenije in je v določenem letu ustvarila dobiček s prodajo lastniških vrednostnih papirjev ali točk vzajemnih skladov. Pri dolžniških vrednostnih papirjih (npr. obveznicah) se dobiček iz kapitala ne ugotavlja.
Davčna osnova za odmero dohodnine od dobička iz kapitala je razlika med prodajno in revalorizirano nabavno vrednostjo. V nabavno vrednost se vštevajo tudi normirani stroški (provizije in drugi stroški) v znesku 1% od vrednosti nakupa. Podobno prodajno vrednost zmanjšujejo normirani stroški ob prodaji, prav tako v višini 1% vrednosti prodaje.
Vzajemni skladi so obdavčeni po Zakonu o dohodnini, ki velja od 1. 1. 2006. Kapitalski dobički (tudi dividende, obresti itd.) so obdavčeni cedularno, torej ločeno od ostalih dohodkov, in tako ne spadajo v letno davčno osnovo. Stopnja davka je vnaprej določena z naslednjo lestvico:
| Leta imetništva investicijskega kupona |
Davčna stopnja |
| do 5 let |
20% |
| 5–10 let |
15% |
| 10–15 let |
10% |
| 15–20 let |
5% |
| nad 20 let |
0% |
Kapitalski dobiček se ugotovi za vsakega vlagatelja posebejDo konca januarja prihodnjega leta ALTA Skladi, družba za upravljanjepošlje vsem vlagateljem predizpolnjeno napoved kapitalskega dobička, ki jo morajo vlagatelji pregledati in oddati davčnemu uradu do 28. oz. 29. februarja (odvisno od zahteve Davčnega urada).
Vlagatelj je obvezan plačila davka le v primeru izplačila iz vzajemnega sklada.
Pravne osebe
Pri izplačilu sredstev iz vzajemnega sklada so dohodki pravnih oseb obdavčeni v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list Republike Slovenije št.: 17/05 – UPB1 ter 108/05, v nadaljevanju: ZDDPO-1), in sicer s stopnjo davka na dohodek v višini 25 % na ustvarjeni davčno priznani dobiček.
Pravne osebe so dolžne poleg obdavčenja v primeru izplačila sredstev iz vzajemnega sklada v skladu z 11.a členom ZDDPO-1 pri določanju davčne osnove upoštevati posebna pravila pri spremembah računovodskih usmeritev, popravkih napak in prevrednotenjih.
Razlika med nakupno vrednostjo enot premoženja in prodajno vrednostjo se v primeru pozitivnega rezultata vpiše med prihodke, ob negativnem pa med odhodke.