Temeljna analiza
Temeljna oziroma fundamentalna analiza se najpogosteje uporablja pri analizi navadnih delnic, vendar jo lahko uporabljamo tudi pri preučevanju preostalih vrednostnih papirjev, recimo prednostnih delnic in obveznic.
Analitiki s pomočjo temeljne analize preučujejo informacije, ki zadevajo sedanjo in bodočo uspešnost poslovanja ter tveganje podjetja. S temi informacijami skušajo oceniti precenjenost oziroma podcenjenost tržne vrednosti delnice glede na njeno »pravo« oziroma notranjo vrednost.
Analitiki pri temeljni analizi poudarjajo pomen finančnih informacij, svoj čas pa tako namenjajo analizi računovodskih izkazov podjetij, splošnim ekonomskim oziroma gospodarskim razmeram, povpraševanju in ponudbi, analizi panoge, v katero se podjetje uvršča, oceni tveganja podjetja, sposobnosti njegovega vodstva in podobnim dejavnikom, ki lahko tako ali drugače vplivajo na uspešnost podjetja.
Da bi lahko določili ustrezno ceno delnice, morajo analitiki predvideti višino dividend in dobičkov podjetja. Prav uspešnost poslovanja podjetja je tista, ki narekuje višino dividend, ki jih podjetje lahko izplača svojim delničarjem, ter ceno, katero bo delnica dosegala na borzi vrednostnih papirjev. Ker pa je uspešnost podjetja odvisna prav tako od širšega ekonomskega področja, ne le podjetja samega, morajo analitiki preučiti tudi okolje, v katerem podjetje deluje. Zato je pogosto smiselno narediti »top-down« analizo, pri kateri se najprej analizira splošne ekonomske pogoje narodnega gospodarstva (tudi svetovnega), nato panogo, v kateri se podjetje nahaja, njegov položaj v njej ter potencial samega podjetja. Nasprotje temu je »bottom-up« analiza, kjer analitiki na podlagi temeljne analize iščejo podcenjene delnice, vendar pri tem preskočijo stopnjo analize gospodarstva in stopnjo analize panoge.
1. stopnja temeljne analize: analiza gospodarstva
2. stopnja temeljne analize: vpliv napovedi za posamezne gospodarske panoge
3. stopnja temeljne analize: analiza podjetja