Izobraževalne vsebine

»V prvi polovici leta 2017 se bodo vlagatelji po svetu verjetno spraševali zlasti, ali se bo inflacija končno zvišala in ali se bo na trg vrnil splošni ekonomski optimizem. Če bo do tega prišlo, lahko zaradi rotacije denarja iz obveznic v delnice pričakujemo zlasti nadaljevanje rasti delniških indeksov. Med posameznimi panogami izpostavljamo predvsem energetiko in finance ...« ocenjuje Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine ALTA.

Z razvojem gospodarstva in industrializacijo se je hitro pojavila tudi potreba po mestu, kjer bi se srečevali podjetni posamezniki in vlagatelji, ki so pripravljeni svoje prihranke investirati v različne naložbe. In tako se je »rodila« borza.

Borzo si lahko predstavljamo kot veliko mrežo oziroma stičišče, preko katere vlagatelji kupujejo in prodajo vrednostne papirje. Kot finančna ustanova pa borza zagotavlja ustrezno infrastrukturo, ki vlagateljem omogoča organizirano trgovanje z različnimi vrednostnimi papirji.

Depoziti in vezane vloge so bili še nedavno z naskokom najbolj priljubljene finančne naložbe Slovencev, ki so zaradi finančne krize, slabega gospodarskega položaja in razmeroma dobrih obresti iskali primerno varno zatočišče za svoje prihranke. V depozitih je varčevalo že okoli 50 odstotkov Slovencev, medtem ko je drugje po svetu ta delež znašal okoli 30 odstotkov.

Slovenski vlagatelji so se z vrednostnimi papirji nekoliko pobližje spoznali v času lastninskega preoblikovanja podjetij, ko so v zameno za certifikate dobili delnice podjetij. Toda delnice so le eden izmed vrednostnih papirjev, ki jih podjetja izdajo, da pridejo do potrebnih lastniških ali dolžniških sredstev. Med vrednostnimi papirji so poleg delnic še najbolj razširjene obveznice in komercialni zapisi, države pa se kratkoročno zadolžujejo tudi z izdajo zakladnih menic.

Delnica predstavlja del lastništva v podjetju in njenemu imetniku zagotavlja določene pravice. Slovenski vlagatelji so se z delnicami dodobra spoznali v času privatizacije in lastninjenja. V zameno za certifikate smo dobili delnice podjetij in tako postali njihovi solastniki oziroma delničarji.

Delnica kot vrednostni papir odseva več različnih vrednosti. Različne definicije vrednosti delnice so opisane v nadaljevanju:

Tečaj delnice predstavlja ceno, ki jo plačamo za eno delnico podjetja. Enostavneje povedano trenutni tečaj delnice predstavlja najvišjo vrednost, ki jo je nekdo pripravljen plačati za nakup ali najnižjo vrednost, ki jo nekdo želi prejeti za prodajo ene delnice.

Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj (dolžnik) zavezuje imetniku (upniku) izplačevati kupone (obresti) in ob dospetju tudi glavnico (posojilo). Iz finančnega vidika se od delnic razlikujejo v tem, da imajo omejen potencialni donos. Medtem ko je donos delnic teoretično neomejen, se lastnik obveznic lahko nadeja le izplačila glavnice in kuponov. 

Denarni trg zajema trgovanje s kratkoročnimi finančnimi instrumenti. Vključuje instrumente s fiksnim donosom, ki dospejo prej kot v letu dni. Glavne kategorije instrumentov denarnega trga so zakladne menice, komercialni zapisi, blagajniški zapisi, potrdila o vlogi in bančni akcepti. Instrumente denarnega trga običajno izdajo države, banke in podjetja, ki želijo kratkoročno oziroma začasno financirati svoje poslovanje.

VZAJEMNI SKLAD je skupek premoženja katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev vlagateljev in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne sredstva po načelu razpršitve tveganj. Njegovo premoženje je razdeljeno na enote. Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva, da se mu njegove enote premoženja odkupijo oziroma izplačajo po dnevni vrednosti. Upravlja ga družba za upravljanje.

Trgovanje z izvedenimi instrumenti, npr. na valutnem trgu, s CFD-ji, STP-ji, opcijami, certifikati in ostalimi zapletenimi finančnimi instrumenti ni primerno za vsakega investitorja. Strankam se splošno priporoča razpršenost naložb v različne finančne instrumente različnih izdajateljev, tako da je zmanjšana izpostavljenost na posamezni finančni instrument.

Na finančnih trgih trgujemo z vrednostnimi papirji, blagom in drugimi zamenljivimi sredstvi po nizkih transakcijskih stroških in po cenah, ki odražajo ponudbo in povpraševanje.

V finančnem sektorju pojem finančni trgi ljudje pogosto povezujejo s trgi, na katerih se pridobivajo sredstva. Dolgoročno gledano gre pri tem za kapitalske trge, kratkoročno gledano pa za denarne trge. Obstajajo pa še drugi tipi finančnih trgov.

Temeljna oziroma fundamentalna analiza se najpogosteje uporablja pri analizi navadnih delnic, vendar jo lahko uporabljamo tudi pri preučevanju preostalih vrednostnih papirjev, recimo prednostnih delnic in obveznic. Analitiki s pomočjo temeljne analize preučujejo informacije, ki zadevajo sedanjo in bodočo uspešnost poslovanja ter tveganje podjetja. S temi informacijami skušajo oceniti precenjenost oziroma podcenjenost tržne vrednosti delnice glede na njeno »pravo« oziroma notranjo vrednost.

Tehnična analiza je metoda, ki poskuša napovedati najverjetnejšo smer gibanja tečajev v prihodnosti na podlagi preteklih tržnih podatkov, med katerimi igrata najpomembnejšo vlogo cena finančnega instrumenta in promet v obdobju. Analitikom, ki uporabljajo orodja tehnične analize, v finančnem žargonu pravimo »kartisti«, ker se v svojih analizah večinoma zanašajo na raznovrstne grafikone, ne pa toliko na poslovanje podjetja.

Zlato je v razvoju civilizacije zagotovo odigralo zelo pomembno vlogo, okoli nobene druge plemenite kovine pa ni mogoče najti tako velikega števila legend in zgodb o poželenju. Od rudnikov zlata v času kralja Salomona, do zlate posmrtne maske faraona Tutankamona in zlate mrzlice, povezane z odkritjem Amerike.