Obresti na depozite

Depoziti in vezane vloge so bili še nedavno z naskokom najbolj priljubljene finančne naložbe Slovencev, ki so zaradi finančne krize, slabega gospodarskega položaja in razmeroma dobrih obresti iskali primerno varno zatočišče za svoje prihranke. V depozitih je varčevalo že okoli 50 odstotkov Slovencev, medtem ko je drugje po svetu ta delež znašal okoli 30 odstotkov.

 

A v zadnjih letih so se navade nekoliko spremenile, kar je deloma tudi zasluga rekordno nizkih obrestnih mer na depozite, zmernega optimizma in dobrih preteklih donosov na finančnih trgih. Zadnjih nekaj let tako pozornost Slovencev vedno bolj privabljajo delnice in vzajemni skladi. Rast sredstev v vzajemnih skladih je tudi posledica vedno večjega števila varčevalnih načrtov, kjer vlagatelji mesečno vlagajo del osebnih prihodkov v vzajemne sklade. Vedno več zanimanja za odpiranje varčevalnih načrtov in postopno mesečno varčevanje opaža tudi izvršni direktor družbe ALTA Skladi Tomaž Dvořak. Kot pojasnjuje, se čedalje več državljanov zaveda, da bodo morali za svojo pokojnino poskrbeti sami, saj trenutni pokojninski sistem dolgoročno ni vzdržen. »Študent, ki bi pri 18 letih v vzajemne sklade začel mesečno vplačevati 25 evrov, lahko ob odhodu v pokoj pri 65 letih pričakuje dodatnih 410 evrov mesečne rente vse do svojega 85 leta,« prednosti postopnega varčevanja v skladih ponazori Tomaž Dvořak.

Vsaj v kratkem ni pričakovati, da bi se obrestne mere na depozite zvišale. Nizke obrestne mere na depozite bodo tako še vsaj nekaj let realnost, temu pa se bodo morali prilagoditi tudi vlagatelji. Višina obrestnih mer je namreč odvisna tudi od delovanja centralnih bank. »Do sedaj je veljalo, da centralne banke izvajajo monetarno politiko preko dvigovanja in zniževanja obrestne mere. Poenostavljeno rešeno, centralna banka je lahko preko obrestnih mer pritisnila na »gas« ali »bremzo« za gospodarstvo. Toda v prihodnje to ne bo več tako enostavno,« ocenjuje Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine ALTA. »Vsi vemo, da je sposobnost plačevanja obresti funkcija dveh dejavnikov (ob odsotnosti tečajne izpostavljenosti in tveganj), torej višine dolga in obrestne mere. Skratka podjetja, obrtniki, posamezniki in države so sposobni vzdrževati tudi visoko raven zadolženosti, če je le obrestna mera dovolj nizka in omogoča redno plačevanje obresti,« še dodaja Sašo Stanovnik.

Vlagatelji, ki niso naklonjeni tveganjem, velike izbire doslej sicer niso imeli. Svoje prihranke so lahko nalagali v bankah, obvezniških skladih in skladih denarnega trga oziroma so imeli prihranke kar doma v nogavici. Toda kot pojasnjuje Tomaž Dvořak se v zameno za varnost danes ni več potrebno odpovedati vsakršnim donosom. »Podobno kot v ostalih gospodarskih panogah sta napredek in razvoj prisotna tudi v borznoposredniški industriji in industriji vzajemnih skladov. Pretresi na svetovnih trgih, ki so sledili bankrotu Lehman Brothers, so nas naučili, da potrebujemo drugačne rešitve pri upravljanju premoženja. Rešitve, ki bi ublažile nihanje premoženja vlagateljev in čim bolj objektivno in pravočasno zavrle investiranje v delniške naložbe ter omogočile hiter umik v varnejše finančne instrumente. To bi omogočilo, da lahko vlagatelji v dobrih borznih časih sodelovali pri rasti tečajev, v slabših pa bi bili prihranki na varnem,« ocenjuje Tomaž Dvořak.

 

Tudi današnji avtomobili dosegajo hitrosti, o katerih še pred nekaj leti nismo niti sanjali, vendar imajo kljub temu veliko krajšo zavorno pot in se lahko hitro zaustavijo, če se na cesti znajde kakšna ovira. Tako nekako deluje tudi strategija ABS oziroma strategija absolutnega donosa. Ta je namreč uspešna tudi v časih, ko so trgi na udaru. Kot varnostni sistem za naložbe ALTA ABS omogoča doseganje stabilnih dolgoročnih donosov ob omejenem nihanju vrednosti premoženja. Ta sklad je v prvi vrsti namenjen predvsem vlagateljem, ki si želijo nižjo stopnjo tveganja in višjo stopnjo stabilnosti naložbe, a Dvořak opaža, da se za varčevanje v ALTA ABS odločajo tudi tveganju nekoliko bolj naklonjeni vlagatelji, ki si želijo zagotoviti neko stabilnost.