Vrednostni papirji

Slovenski vlagatelji so se z vrednostnimi papirji nekoliko pobližje spoznali v času lastninskega preoblikovanja podjetij, ko so v zameno za certifikate dobili delnice podjetij. Toda delnice so le eden izmed vrednostnih papirjev, ki jih podjetja izdajo, da pridejo do potrebnih lastniških ali dolžniških sredstev. Med vrednostnimi papirji so poleg delnic še najbolj razširjene obveznice in komercialni zapisi, države pa se kratkoročno zadolžujejo tudi z izdajo zakladnih menic.

Vrednostni papirji lahko kotirajo na borzi (tržni vrednostni papirji) ali pa niso uvrščeni na organizirani trg kapitala (netržni vrednostni papirji). Vrednostne papirje lahko delimo tudi na lastniške in dolžniške, pri čemer v prvo skupino uvrščamo redne in prednostne delnice, v slednjo pa obveznice, komercialne zapise…

Naložbe je potrebno spremljati in se prilagajati

Tako kot vsaka oblika premoženja tudi nalaganje sredstev v vrednostne papirje terja odgovorno investiranje. Vlagatelji se morajo z naložbo ukvarjati, jo spremljati, analizirati in razmišljati, kdaj je primeren trenutek za prodajo oziroma ponovni nakup. Posamezniki se pri odločanju o investiciji v posamezno delnico največkrat odločajo na podlagi preteklih donosov in govoric, kar je značilno tako za Slovenijo kot tudi preostali svet. Po nakupu posamezne delnice marsikateri vlagatelj svoje naložbe niti ne spremlja več. Začudenje ob veliko kasnejšem pregledu naložbe, ki morda ne odraža pričakovanj, je zato lahko veliko. Ker neposredno investiranje v delnice, obveznice in druge vrednostne papirje terja svoj čas in seveda ustrezno znanje, se nekateri vlagatelji odločijo, da to delo raje prepustijo strokovnjakom oziroma svoje naložbe zaupajo v individualno upravljanje.

Ključna je razpršitev portfelja

a vsakega vlagatelja je ključnega pomena, da poskrbi za primerno razpršenost svojega portfelja. To velja tako za vlagatelje, ki svoje premoženje zaupajo v individualno upravljanje, kot tudi za tiste, ki se odločijo, da bodo s svojimi naložbami upravljali sami. Prav prevelika koncentracija naložb in posledično izpostavljanje prevelikemu tveganju glede na investicijske cilje je ena od najbolj pogostih napak, ki jo naredijo vlagatelji. Zato je še pred odločitvijo o nakupu vrednostnih papirjev pomembno, da vlagatelji sploh ugotovijo, kakšni so njihovi cilji in koliko tveganj so pripravljeni sprejeti. Kakšni so vaši naložbeni cilji in kakšna struktura naložb vam lahko pomaga pri uresničitvi teh ciljev, vam lahko pomagajo ugotoviti naši investicijski svetovalci, ki vam bodo prav na podlagi vašega primera pripravili primeren finančni načrt.

»Pogosto se neizkušeni investitorji v vrednostne papirje odločajo na podlagi govoric in so v veliko primerih na koncu razočarani s svojim izborom naložb in izkupičkom. Nakupovanje vrednostnih papirjev zahteva premišljen pristop z uporabo matematičnih orodij. Osebno se poslužujem tako imenovanega Top–Down (od zgoraj navzdol) pristopa, kje se najprej na nivoju skupine ALTA izdela krovna strategija upravljanja. V tej se določi pogled na svetovne trge in izbere panoge, v katerih se v naslednjem obdobju pričakuje najvišjo rast. Na upravljavcih skladov je nato, da sprejeto strategijo prenesejo v portfelje skladov, ki jih upravljajo,« ocenjuje Urban Belič iz družbe ALTA Skladi, ki je po izboru revije Moje Finance tudi najboljši upravljavec vzajemnih skladov v zadnjih treh letih. In kdo je po mnenju Beliča najboljši upravljavec na svetu? »Težko je določiti oziroma izbrati, kdo najbolje upravlja z vrednostnimi papirji. Nekako pa v finančni javnosti velja, da je Warren Buffet najbolj znan in uspešen upravljavec z vrednostnimi papirji,« odgovarja Belič.