Delnica

Delnica predstavlja del lastništva v podjetju in njenemu imetniku zagotavlja določene pravice. Slovenski vlagatelji so se z delnicami dodobra spoznali v času privatizacije in lastninjenja. V zameno za certifikate smo dobili delnice podjetij in tako postali njihovi solastniki oziroma delničarji.

Pravice imetnikov navadnih in prednostnih delnic

Najbolj pogoste v svetu so navadne delnice. Te njihovim lastnikom zagotavljajo pravico:

• do dela dobička oziroma dividende,

• pravico do udeležbe pri upravljanju družbe in

• pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po morebitni likvidaciji ali stečaju družbe.

Poleg pravic, ki pripadajo imetnikom navadnih delnic, prednostne delnice zagotavljajo tudi nekatere druge pravice. Običajno imajo imetniki teh delnic prednost pri izplačilu ob likvidaciji družbe, prednost pri izplačilu vnaprej določenih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti delnic oziroma dobička in druge pravice, ki so določene s statutom družbe. Prednostne delnice se lahko izdajo tudi brez glasovalne pravice, vendar morajo običajno določene odločitve na skupščinah potrditi tudi lastniki prednostnih delnic.

Prinosniške in imenske delnice

Po obliki delnice razvrščamo na prinosniške in imenske, ki se glasijo na ime in niso prenosljive. Običajno so sicer delnice prosto prenosljive, v določenih primerih pa ima družba možnost zahtevati soglasje za vsak prenos. Tedaj govorimo o vinkuliranih delnicah oziroma delnicah z omejeno prenosljivostjo.

Delniška kotacija

Po slovenski zakonodaji nominalna vrednost delnice ne sme biti nižja od enega evra, medtem ko v anglosaškem svetu obstajajo tudi tako imenovane »penny stocks«. Običajno gre za visoko špekulativne delnice, katerih vrednost je nižja od enega ameriškega dolarja. Popolno nasprotje teh delnic so t.i. »blue-chipi«, s čimer označujemo delnice znanih in uveljavljenih podjetij. Praviloma naj bi to zagotavljalo večjo poslovno stabilnost, delnica pa naj bi bile obenem tudi bolj likvidne. Na Ljubljanski borzi se ta izraz uporablja za delnice, ki so uvrščene v prvo kotacijo. V prvo kotacijo Ljubljanske borze so namreč vključene delnice družb, ki najbolj izstopajo po likvidnosti, velikosti in transparentnosti poslovanja. V prvo kotacijo Ljubljanske borze so vključene delnice Gorenja, Intereurope, Krke, Luke Koper, Mercatorja, Petrola, Pozavarovalnice Sava, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav.

Trgovanje z delnicami na Ljubljanski borzi nadzira Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki nadzira tudi poslovanje borznoposredniških družb in družb za upravljanje.

Kako vlagati?

Vlagatelji lahko delnice preko borznih članov kupujejo neposredno na borzi oziroma v delnice investirajo posredno preko delniških ali mešanih vzajemnih skladov.

Pri vrednotenju delnic upoštevamo različne kazalnike, med katerimi so najpogostejši P/E, P/B, P/S in dividendna donosnost.

• P/E - s kazalnikom P/E (cena delnice v primerjavi z dobičkom za delnico) merimo, koliko evrov so vlagatelji pripravljeni plačati za en evrov letnega dobička družbe

• P/B - s kazalnikom P/B (cena delnice v primerjavi z dobičkom za delnico) merimo, koliko evrov so vlagatelji pripravljeni plačati za evro knjigovodske vrednosti podjetja.

• P/S - s kazalnikom P/S (cena delnice v primerjavi s prihodki za delnico) merimo koliko so vlagatelji pripravljeni plačati za en evro letnih prihodkov družbe.

Dividendna donosnost - izračun dividendne donosnosti pokaže, kakšno donosnost bi dosegel vlagatelj, če bi kupil delnico, podjetje pa bi naslednje leto izplačalo enake dividende kot letos.

Velja omeniti, da je smiselna uporaba gornjih kazalcev le ob poznavanju poslovanja družb oziroma njihovih dejavnikov ustvarjanja vrednosti. Vsak kazalec ima pri tem svoje prednosti in slabosti, za delnico pa je bolj kot obstoječe poslovanje ključna ocena prihodnjega poslovanja in sentiment vlagateljev.

Kje do podatkov?

Vpogled v osnovne podatke o izdanih delnicah in izdajateljih je mogoč na spletni strani KDD. Na tej so javno objavljeni podatki o nazivu izdajatelja, naslovu izdajatelja, vrsti vrednostnih papirjev, kodi vrednostnega papirja, ISIN kodi, CFI kodi, datumu izdaje, nominalni vrednosti, valuti, številu izdanih vrednostnih papirjev, številu imetnikov in deležu tujih imetnikov.

Družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, morajo javno poročati tudi o pomembnih dogodkih in medletnih rezultatih. Te objave so dostopne na spletni strani http://seonet.ljse.si/