Obveznica

Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj (dolžnik) zavezuje imetniku (upniku) izplačevati kupone (obresti) in ob dospetju tudi glavnico (posojilo). Iz finančnega vidika se od delnic razlikujejo v tem, da imajo omejen potencialni donos. Medtem ko je donos delnic teoretično neomejen, se lastnik obveznic lahko nadeja le izplačila glavnice in kuponov. Glavna skrb investitorja v obveznice je torej ta, da bo izdajatelj obveznice poplačal svoje obveznosti. Po drugi strani pa se prednost obveznic pokaže v primeru stečaja oziroma likvidacije podjetja, ko imajo nosilci obveznic prednost pred lastniki kapitala prednost pri izplačilu iz stečajne mase.

Obveznice na borzi kotirajo v odstotkih glede na nominalno vrednost, ki je lahko različna, največkrat pa znaša 1000.

Če obveznica kotira pod 100% nominalne vrednosti, rečemo, da kotira z diskontom, če pa obveznica kotira nad 100% nominalne vrednosti, pravimo, da kotira s premijo. Ker je v običajnih razmerah imetnik ob dospetju upravičen do 100% nominalne vrednosti obveznice, bodo kupci obveznic z diskontom poleg kupona dosegli tudi kapitalski donos preko razlike med nominalno vrednostjo ob zapadlosti in nakupno ceno.

Obratno velja za kupca obveznic, ki kotirajo s premijo. Donos, ki ga bodo dobili preko kuponov, bo nižji zaradi kapitalske izgube v višini razlike med nominalno vrednostjo in nakupno ceno. Investitor lahko hitro oceni kakšna bo skupna donosnost obveznice tako, da si pogleda donosnost do dospetja.

Če dejavniki, ki vplivajo na ceno obveznic ostanejo nespremenjeni, se cena obveznic, ki kotirajo s premijo oziroma diskontom, s potekom časa približuje nominalni vrednosti. Padanje oziroma rast vrednosti obveznice zaradi poteka časa ne vpliva na pričakovano donosnost investitorja.

Obstajajo tudi brezkuponske obveznice, kjer imetnik ne pridobiva kuponov, temveč do dospetja realizira le spremembo v ceni obveznice. Takšne obveznice se prodajajo z diskontom, na primer za 90% nominalne vrednosti, nato pa investitor realizira donos, ko ob dospetju dobi 100% nominalne vrednosti.  

Obveznice kotirajo brez natečenih obresti. To pomeni, da bo investitor za obveznico moral plačati navedeno ceno ter obresti, ki so se natekle od izplačila zadnjega kupona. Po drugi strani bo zaradi natečenihobresti prejel višjo ceno od navedene pri prodaji obveznice.

K

ljučni razredi obveznic vključujejo:

 

-          Državne obveznice;

-          Municipalne obveznice (občin itd.);

-          Podjetniške obveznice (investicijskega ali špekulativnega razreda).

 

 

Čeprav je obveznica zaradi svojih značilnosti manj tvegan vrednostni papir kot delnica, pa so tudi z investiranjem v obveznice povezana tveganja:

 

• Kreditno tveganje: tveganje da izdajatelj ne bo poplačal vseh svojih obveznosti. Kreditno tveganje je razvidno iz bonitetnih ocen in pribitka na »benchmark« (državne obveznice ali obrestne zamenjave).
   
• Tržno tveganje oziroma tveganje obrestne mere: tveganje, da se bo cena obveznice spremenila zaradi spremenjenih razmer na trgu obrestnih mer, pri čemer nižje obrestne mere pomenijo dvig cene obveznice s fiksnim kuponom in obratno. Tveganje obrestne mere ni pri vseh obveznicah enako. Dolgoročne obveznice, obveznice z nižjim kuponom in obveznice z višjo donosnostjo do dospetja so bolj občutljive na spremembe obrestne mere. Njihovo občutljivost na spremembe obrestne mere ocenjujemo s trajanjem.
   
• Valutno tveganje: tveganje spremembe vrednosti valute in s tem donosnosti obveznice To tveganje je prisotno kadar se kupuje obveznica, ki je denominirana v tuji valuti.
   
• Tveganje reinvestiranja: tveganje, da bo vlagatelj moral reinvestirati pridobljene kupone po nižji obrestni meri od tiste  v času nakupa. Nižanje obrestnih mer zvišuje vrednost obveznic s fiksno obrestno mero, vendar pa po drugi strani pomeni nižje obresti na pridobljene kupone.

 

Ključni pojmi:

 

• Nominalna vrednost = znesek na katerega se izplačujejo obresti in se mora vrniti ob zapadlosti
• Kupon = znesek obresti, ki se ga na določeno periodo izplača imetnikom obveznice (ponavadi letno ali polletno), pri čemer je lahko kupon variabilen ali fiksen. Fiksni kupon se ne spreminja, medtem ko se variabilni kupon spreminja v odvisnosti od nekega dejavnika, na primer medbančne obrestne mere ali inflacije.
• Kuponska obrestna mera = kupon/nominalna vrednost
• Dospetje = datum, do katerega zapadejo vse obveznosti obveznice oziroma zapade glavnica.
• Tekoča donosnost = kupon/trenutna cena.
• Donosnost do dospetja = pričakovana donosnost obveznice, če upoštevamo vse kupone, spremembo v ceni obveznice in reinvestiranje kuponov po trenutnih obrestnih merah do dospetja obveznice.
• Možnost odpoklica = je možnost, da izdajatelj predčasno poplača obveznico in pokrije svoj dolg. To opcijo imajo samo nekatere obveznice.
• Trajanje = nam pove za koliko odstotkov se spremeni vrednost obveznice, če se za odstotek spremenijo obrestne mere.