Instrumenti denarnega trga

Denarni trg zajema trgovanje s kratkoročnimi finančnimi instrumenti. Vključuje instrumente s fiksnim donosom, ki dospejo prej kot v letu dni. Glavne kategorije instrumentov denarnega trga so zakladne menice, komercialni zapisi, blagajniški zapisi, potrdila o vlogi in bančni akcepti. Instrumente denarnega trga običajno izdajo države, banke in podjetja, ki želijo kratkoročno oziroma začasno financirati svoje poslovanje.

Zakladne menice: so kratkoročni vrednostni papirji, ki jih izda določena država. Izda se jih preko avkcije z diskontom, kasneje pa se jih lahko kupuje ali prodaja na sekundarnem trgu. Njihova nominalna vrednost navadno znaša 1000 EUR, ročnost pa znaša tri, šest ali dvanajst mesecev. Obresti in glavnico izplačajo ob zapadlosti. Zaradi krajše ročnosti in dejstva, da jih izdaja država, štejejo za bolj varno naložbo. Z zakladnimi menicami Republike Slovenije in nekaterih večjih slovenskih podjetij se trguje tudi na Ljubljanski borzi.

Komercialni zapisi: so se uveljavili kot sredstvo za sezonsko financiranje podjetij oziroma kot nadomestek za kratkoročno bančno posojilo. So torej instrument denarnega trga s fiksnim donosom, ki ga izda podjetje, ko ima začasne potrebe po dodatnem kapitalu. Njihove ročnosti so različne od nekaj mesecev do enega leta. Komercialne zapise prodajajo predvsem podjetja in organizacije z najboljšo bonitetno oceno, zato jih lahko v povprečju uvrščamo med varnejše naložbe. S komercialnimi zapisi nekaterih večjih slovenskih podjetij se trguje tudi na Ljubljanski borzi. Med slovenskimi podjetji, ki so že izdala komercialne zapise, so Slovenska industrija jekla – SIJ, Gorenje, Gen-I, Impol 2000, Mlinotest, Incom, Petrol, Mercator…

Blagajniški zapisi: se glasijo na določen denarni znesek in fiksno obrestno mero, njihova ročnost pa sega od treh mesecev do enega leta. Uporabljajo se za uravnavanje likvidnosti in količine denarja v obtoku, izdajajo pa jih predvsem banke, države in občine. Tveganje finančnega instrumenta je nizko. Blagajniški zapis je podoben obveznici, saj ima določen tako rok dospelosti kot tudi obrestno mero. Od obveznice se razlikuje po krajši ročnosti, ki je pri obveznicah daljša od enega leta, pri blagajniških zapisih pa znaša med 30 in 360 dni. Z blagajniškimi zapisi se lahko trguje tudi na sekundarnem trgu, vendar je likvidnost zaradi visokih stroškov običajno nizka.

Potrdila o vlogi: so potrdila o tem, da so bila na banki položena denarna sredstva za določeno obdobje po določeni obrestni meri. Od navadne bančne vezane vloge se razlikujejo v tem, da so potrdila prenosljiva. Taka potrdila so pogosto predmet trgovanja na denarnem trgu oziroma sekundarnem trgu. S potrdili o vlogah se lahko trguje do njihove zapadlosti. V potrdila o vlogah podjetja in institucionalni vlagatelji običajno kratkoročno plasirajo presežke svojih likvidnostnih sredstev. Izdajajo jih kreditne institucije (banke, hranilnice,…), ki z izdajanjem potrdil pridobivajo denarna sredstva.

Bančni akcept: je kratkoročni dolžniški vrednostni papir, ki služi za financiranje uvozno-izvoznih poslov. Takšno ime ima zaradi tega, ker banka prevzame obveznost, da bo ob zapadlosti poplačala obveznost nosilcu instrumenta.

Skladi denarnega trga: vlagatelji lahko v instrumente denarnega trga investirajo tudi preko vzajemnih skladov denarnega trga, kot je denimo Alta Money Market. Skladi denarnega trga, ki so obravnavani kot najmanj tvegani skladi, sredstva nalagajo v instrumente denarnega trga, denarne depozite in enote ciljnih skladov denarnega trga.