Vzajemni skladi

VZAJEMNI SKLAD je skupek premoženja katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev vlagateljev in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne sredstva po načelu razpršitve tveganj. Njegovo premoženje je razdeljeno na enote. Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva, da se mu njegove enote premoženja odkupijo oziroma izplačajo po dnevni vrednosti. Upravlja ga družba za upravljanje.

 

Vzajemni skladi se med seboj ločijo po vrstah in tipih, kjer so opredeljene naložbene usmeritve posameznega vzajemnega sklada in posledično tudi stopnja tveganja.

V osnovi ločimo naslednje vrste vzajemnih skladov:
 

1.     Delniške – Delniški sklad je investicijski sklad, ki ima najmanj 85 odstotkov sredstev naloženih v delnicah ali v delnicah in enotah delniških ciljnih skladov. Delniški sklad se lahko razvrsti v eno izmed vrst delniških skladov:

A – skladi geografske usmerjenosti (globalni, regijski, določena država);

B – skladi gospodarske usmerjenosti (energija, farmacija, tehnologija, industrija, itd);

C – skladi nizkih tržnih kapitalizacij (globalni, regijski, določena država);

 

2.     Obvezniške - Obvezniški sklad je investicijski sklad, ki ima najmanj 90 odstotkov sredstev naloženih v obveznicah ali v obveznicah in drugih oblikah olastninjenega dolga. Olastninjen dolg pomeni dolžniške vrednostne papirje in enote obvezniških ciljnih skladov. Obvezniški sklad se opredeli po različnih kriterijih:
 

·       Po kriteriju izpostavljenosti kreditnemu tveganju na:

A - splošni obvezniški sklad;

B - sklad podjetniških obveznic;

C - sklad državnih obveznic;

D - splošni sklad obveznic zunaj naložbenega razreda;

E - sklad obveznic zunaj naložbenega razreda;

 

·       Po drugih kriterijih:

A - obvezniški sklad trgov v razvoju;

B - obvezniški sklad spremenljive obrestne mere;

C - obvezniški sklad, vezan na inflacijo;

E - fleksibilni obvezniški sklad;

 

 

3.    Mešane - Mešani sklad je investicijski sklad, ki ima sredstva naložena v lastniške vrednostne papirje, dolžniške vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in enote ciljnih skladov, ki nalagajo v navedene finančne instrumente ter denar in denarne ustreznike. Mešani sklad se opredeli po kriteriju uravnoteženosti sredstev in po kriteriju geografske izpostavljenosti in sicer na:

A - defenzivni mešani sklad;

B - uravnoteženi sklad;

C - dinamični mešani sklad;

D - fleksibilni mešani sklad;

 

4.     Denarne – nalagajo v instrumente denarnega trga, denarne depozite in enote ciljnih skladov.

 

5.     Absolutne donosnosti - Sklad strategij absolutne donosnosti je investicijski sklad, katerega naložbeni cilj je neodvisno od razmer na finančnih trgih dosegati donosnost v višini pribitka nad vodilom izraženim z referenčno medbančno obrestno mero, in katerega naložbena politika omogoča hitro in fleksibilno prilagajanje naložb sklada razmeram na trgu in vključuje uporabo izvedenih finančnih instrumentov in po potrebi uporabo tehnik upravljanja sredstev
 

6.     Preostali – posebna skupina, kamor spadajo skladi, ki jih ni mogoče uvrstiti v eno izmed predhodnih kategorij, in sicer:

A - Sklad instrumentov, kritih z drugim premoženjem;

B - Indeksni investicijski sklad;

C - Sklad s kapitalsko zaščito;

D - Sklad zamenljivih finančnih instrumentov;

E - Garantirani sklad,

F - Sklad življenjskega cikla / Sklad ciljnega datuma;

 

TVEGANJA VZAJEMNIH SKLADOV

 

Pri poslovanju za račun skladov morajo družbe za upravljanje upoštevati vse naložbene omejitve, kot jih določa zakonodaja in kot so zapisane v pravilih upravljanja. Družba za upravljanje tako dnevno zagotavlja vlagatelju ustrezno strukturo naložb, ki temelji na vnaprej določenih pravilih in, ki hkrati preprečujejo prevzemanje prevelikih tveganj.

 

Glavno tveganje vlagatelja v vzajemnih skladih je izguba premoženja, izvirajoča iz padca vrednosti enote premoženja (VEP). Poglavitni dejavniki tveganj, ki vplivajo na padec VEP so:

 
 

Tržno tveganje:

 

Tržno tveganje je tveganje finančne izgube zaradi spremembe v tržnih pogojih. Odvisno je od vrste instrumentov, s katerimi se trguje, nastane pa zaradi premikov v obrestnih merah, tečajih, cenah blaga in finančnih instrumentov.

Tržno tveganje skladov je odvisno od dejavnikov, ki:

·           vplivajo na posamezno naložbo sklada (nesistematično tveganje) in se ga da pomembno zmanjšati z razpršitvijo naložb;

·           vplivajo na vse ali večino naložb sklada (sistematično tveganje) in se ga z razpršitvijo naložb ne da odpraviti. Sistematično tveganje je odvisno od naložbene politike sklada.

 
 

Valutno tveganje:

 

Je podzvrst tržnega tveganja in pomeni tveganje spremembe vrednosti naložb sklada, ki niso vezane na domačo valuto (EUR), zaradi nihanja deviznih tečajev nasproti ostalim svetovnim valutam, v katerih bodo naložena sredstva sklada. V primeru depreciacije ali devalvacije teh (tujih) valut lahko pride do nihanja in negativnega vpliva na donosnost naložbe podsklada.

 
 

Obrestno tveganje:

 

Je podzvrst tržnega tveganja in pomeni tveganje, da bo cena dolžniških finančnih instrumentov v portfelju investicijskega sklada upadla, če se dvigne zahtevana obrestna mera, saj se cena dolžniških finančnih instrumentov spreminja s spreminjanjem tržnih obrestnih mer. Obrestno tveganje je največje tveganje, s katerim se soočajo vlagatelji v dolžniške finančne instrumente.

 

Kreditno tveganje:

 

V primeru naložb v dolžniške finančne instrumente obstaja tveganje, da nekateri izdajatelji ne bodo mogli poplačati svojih obveznosti. Izdajatelj ja lahko podvržen tudi pomembnejšim spremembam v svojem finančnem stanju, ki lahko znižajo kreditno boniteto izdajatelja, to pa lahko pripelje do večje cenovne občutljivosti finančnega instrumenta in s tem tudi sklada

 

Iz vidika tveganj pa je potrebno poudariti tudi, da za vlagatelja sama naložba v vzajemni sklad ne nosi nikakršnega kreditnega tveganja izdajatelja. Razlog je v tem, da so pri vzajemnem skladu lastniki sklada vlagatelji sami in ne družba za upravljanje. Torej finančni položaj (boniteta) družbe za upravljanje nima nikakršnega vpliva na vrednost premoženja vlagateljev.