Finančni trgi

Na finančnih trgih trgujemo z vrednostnimi papirji, blagom in drugimi zamenljivimi sredstvi po nizkih transakcijskih stroških in po cenah, ki odražajo ponudbo in povpraševanje.

V finančnem sektorju pojem finančni trgi ljudje pogosto povezujejo s trgi, na katerih se pridobivajo sredstva. Dolgoročno gledano gre pri tem za kapitalske trge, kratkoročno gledano pa za denarne trge. Obstajajo pa še drugi tipi finančnih trgov.

Kapitalski trgi

Na kapitalskih trgih posamezniki ter institucije trgujejo z vrednostnimi papirji. Organizacije in institucije pogosto prodajajo vrednostne papirje tudi iz namena pridobivanja sredstev. Tako je kapitalski trg sestavljen iz primarnega in sekundarnega. Prvi je namenjen izdaji vrednostnih papirjev za pridobitev dodatnih sredstev, drugi za trgovanje s prej izdanimi sredstvi. Znotraj kapitalskih trgov nato ločimo delniške trge in trge obveznic. Trgovanje z delnicami omogoča vlagateljem nakup deleža v javnih družbah. Na obvezniških trgih vlagatelj posodi denar izdajatelju obveznice za določeno dobo in znan donos. Obvezniški trg zato velikokrat imenujemo tudi dolžniški trg. Na njem lahko obveznice izdajajo tako države kot podjetja.

Valutni trgi

»Valutni trg predstavlja globalni necentraliziran tip finančnega trga, ki predstavlja vse oblike nakupa ali prodaje določene valute z drugo valuto po trenutnih ali drugače določenih cenah. Po obsegu trgovanja gre za največji del finančnega trga in tudi katerekoli druge oblike trga na svetu. Glavni udeleženci so velike mednarodne banke. Z valutami se trguje 24 ur dnevno (z izjemo vikenda) in valutni trg dejansko določa relativne vrednosti različnih valut. Trg deluje na več nivojih. V ozadju banke iščejo druge posredniške banke, ki imajo možnost obračati velike količine posamezne valute. Ta del valutnega trga se zato imenuje medbančni trg (angl. interbank market). Določene posredniške banke nato nudijo dostop do tega trga tudi navadnim vlagateljem, ki želijo špekulirati na valutnem trgu. Večino poslov, ki so podlaga za valutni posel med dvema bankama pa se opravi pri konverzijah valut v običajnih poslih med banko in njihovimi strankami, tako fizičnimi osebami kot podjetij. Za špekulativno trgovanje z valutami pa običajno uporabljamo izraz Forex. Trg je zanimiv zaradi možnosti uporabe finančnega vzvoda in izjemno nizkih stroškov transakcij. Finančni vzvod pa seveda predstavlja tudi veliko past za nepoučenega vlagatelja,« pojasnjuje Miha Dvoržak, vodja oddelka Tradeport v družbi ALTA Invest.

Denarni trgi

Denarni trg je del finančnega trga, na katerem se trguje z instrumenti, ki imajo veliko likvidnost in kratko zapadlost. Gre za dolžniški trg za krajša obdobja, od nekaj dni do enega leta. Med drugim lahko na tem trgu trgujemo z CDs-ji, komercialnimi zapisi, repoji… Pri denarnem trgu običajno govorimo o varnem mestu za kratkoročno hrambo denarja. Razlog je v veliki likvidnosti in kratki dobi zapadlosti. Zaradi tega imajo instrumenti na denarnem trgu običajno nižje donosnosti. Vseeno tudi na tem tipu finančnega trga obstajajo tveganja, kot je stečaj podjetja, ki je izdalo komercialni zapis.

Trgi derivativov

Na trgu derivativov trgujemo z instrumenti, ki so izvedeni iz drugih osnovnih instrumentov. Med drugim gre za opcijske pogodbe, terminske pogodbe (angl. Futures) in pogodbe na razliko (angl. CFD). Ta tip finančnega trga lahko še dodatno razdelimo na borzno trgovane instrumente in instrumente, ki se trgujejo »preko pulta« oziroma direktno z izdajateljem. Na borzah se trguje tudi z opcijskimi pogodbami, medtem ko pogodbe za razliko sodijo med OTC (angl. over-the-counter) instrumente, kjer izdajatelj določi pogoje posla. Ostali OTC instrumenti so še zamenjave (angl. swaps), terminske obrestne mere (angl. forward rates), nestandardizirani terminski posli (angl. forwards), kreditni derivativi (angl. credit derivatives)… Običajno derivativi oziroma izvedeni finančni instrumenti nudijo tudi finančnih vzvod in ugodnejše transakcijske stroške.

Terminski trgi

»Pri terminskem finančnem trgu gre za centralni trg, kjer vlagatelji lahko trgujejo s standardiziranimi terminskimi pogodbami, ki predstavljajo nakup ali prodajo znane količine surovine ali finančnega instrumenta z znanim dnem zapadlosti oziroma dostave. Terminski trg je nastal na podlagi potrebe proizvajalcev in porabnikov surovin, ki so želeli vnaprej skleniti posel za dostavo določene količine surovine po znani ceni. S tem so se oboji izognili tveganju neugodne cene surovine v času, ko bi ta bila pridelana, posebej pri žitih in ostalih »mehkih« surovinah kot so kava, sladkor, kakav in podobno. Danes se na terminskih trgih, poleg surovin, trguje tudi s finančnimi instrumenti kot so delniški indeksi, obrestne mere, emisije itd.,« pojasnjuje Dvoržak.

Če želite biti na tekočem z dogajanjem na finančnih trgih, se lahko naročite tudi na Jutranji Navigator ali pa prijavite na TradePort Pulz vsebine.

Investicijska strategija

Prenesite investicijsko strategijo za 2018!

Brezplačno prenesite

Morda vas zanima tudi

Celovit nabor finančnih storitev za varčevanje v vzajemnih skladih, aktivno trgovanje in plemenitenje premoženja.

Vzajemni skladiUpravljanje premoženjaTrgovalne rešitve

Strokovni vpogled

Članki, analize in multimedijske vsebine naših strokovnjakov.

Več