Davek od dobička iz kapitala

Fizične osebe in samostojni podjetniki

Davčni zavezanec za dohodnino od dobička iz kapitala je vsaka fizična oseba, ki je za davčne namene rezident Republike Slovenije in je v določenem letu ustvarila dobiček s prodajo lastniških vrednostnih papirjev ali točk vzajemnih skladov. Pri dolžniških vrednostnih papirjih (npr. obveznicah) se dobiček iz kapitala ne ugotavlja.

Davčna osnova za odmero dohodnine od dobička iz kapitala je razlika med prodajno in revalorizirano nabavno vrednostjo. V nabavno vrednost se vštevajo tudi normirani stroški (provizije in drugi stroški) v znesku 1% od vrednosti nakupa. Podobno prodajno vrednost zmanjšujejo normirani stroški ob prodaji, prav tako v višini 1% vrednosti prodaje.

Kapitalski dobički (tudi dividende, obresti itd.) so obdavčeni cedularno, torej ločeno od ostalih dohodkov, in tako ne spadajo v letno davčno osnovo. Stopnja davka je vnaprej določena z naslednjo lestvico:

Leta imetništva investicijskega kupona	Davčna stopnja
do 5 let	0,25
nad 5 do 10 let	0,15
nad 10 do15 let	0,1
nad 15 do 20 let	0,05
nad 20 let	0

Kapitalski dobiček se ugotovi za vsakega vlagatelja posebej, in sicer s strani družbe ALTA Skladi. Do konca januarja prihodnjega leta družba ALTA Skladi pošlje vsem vlagateljem pred izpolnjeno napoved kapitalskega dobička, ki jo morajo vlagatelji pregledati in oddati davčnemu uradu do 28. februarja. Izjemi sta lahko sklada ALTA HIGH INCOME in ALTA HEALTH, v kolikor vlagatelj ni predložil potrebnih podatkov o vplačilu.

Vlagatelj je obvezan plačila davka le v primeru dobička ob izplačilu iz sklada.

Pravne osebe

Pri izplačilu sredstev iz vzajemnega sklada so dohodki pravnih oseb obdavčeni v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list Republike Slovenije št.: 17/05 – UPB1 ter 108/05, v nadaljevanju: ZDDPO-1), in sicer s stopnjo davka na dohodek v višini 25 % na ustvarjeni davčno priznani dobiček. Pravne osebe so dolžne, poleg obdavčenja v primeru izplačila sredstev iz vzajemnega sklada v skladu z 11.a členom ZDDPO-1 pri določanju davčne osnove, upoštevati posebna pravila pri spremembah računovodskih usmeritev, popravkih napak in prevrednotenjih.

Razlika med nakupno vrednostjo enot premoženja in prodajno vrednostjo se v primeru pozitivnega rezultata vpiše med prihodke, ob negativnem pa med odhodke.