Strokovni članki 19.2.2018

Pa smo jo dočakali! Bo to nova priložnost?

Avtor Izidor Jerman

In smo jo dočakali, korekcijo namreč. Vse od sredine lanskega leta je bilo namreč govora, da bomo slej ko prej dočakali tudi korekcijo. Tudi razlog za korekcijo je bil več ali manj znan in sicer pričakovanja o višji inflaciji in posledično zvišanje zahtevanih donosov obveznicam in na koncu tudi malo ostrejša denarna politika centralnih bank. Inflacije ni bilo od nikoder in zahtevani donosi so kar nekaj časa capljali na mestu.

Na eni strani smo imeli centralne banke, ki so po večini še vedno podpirale povsem razbremenjeno denarno politiko, na drugi strani pa so podjetja na globalni ravni po dolgem času dosegala rezultate, ki so opravičevali rast na borzah. Za leto 2017 lahko rečemo, da je bilo leto, ko so globalna gospodarstva končno zadihala s polnimi pljuči, kar se je prelevilo na povečano trošenje potrošnikov. Optimizem na trgu je ob koncu minulega leta podžgala še uspešno implementirana davčna reforma v ZDA. Posledično so rekordni na borzah, predvsem ameriški, padali drug za drugim. Vrednotenja so bila sicer res nad dolgoročnim povprečjem, vendar pa lahko to upravičimo z več kot 10-odstotno rastjo dobičkov in podobno napovedjo za letošnje leto. Zaradi potencialnih inflacijskih pričakovanj in posledično pritiskov na dvig obrestnih mer v ZDA ter zaradi zaključka odkupovanja obveznic v evro območju je letos torej pričakovati večjo nihajnost.

Še en pomemben dejavnik za dvig inflacijskih pritiskov (predvsem v ZDA) je bilo gibanje vrednosti dolarja, ki je samo lani v primerjavi z evrom izgubil nekaj več kot 14 odstotkov. Ker ameriško gospodarstvo še vedno več dobrin uvozi kot izvozi, je padec vrednosti dolarja do neke mere vplival na uvoz inflacije. Po drugi strani so ameriška podjetja zaradi nizke vrednosti dolarja na globalni ravni postala še bolj konkurenčna in temu posledično ustvarjajo višje dobičke. To se v ZDA kaže tudi na čedalje večjih pritiskih po višjih plačah, ki posledično vodijo tudi do večje potrošnje, kar je seveda idealni scenarij za višjo inflacijo in tudi gospodarsko rast. Najučinkovitejši način za brzdanje inflacije je zaostrena denarna politika centralnih bank.

Ameriški dolar je v začetku letošnjega leta še dodatno izgubljal na vrednosti, delniški trgi pa so v prvem letošnjem mesecu krepko porasli. Ko so se okrepila ugibanja o pričakovani inflaciji so se v zelo kratkem času začeli dvigovati zahtevani donosi, kar je bil idealen scenarij za korekcijo. Podobno kot v številnih primerih v preteklosti je do korekcije prišlo »čez noč«, v nekaj dneh pa so trgi padli za slabih 10 odstotkov. V tem času se je močno zvišal tako imenovani indeks strahu (VIX), ki izraža nihajnost delniških indeksov. A podobno kot za dežjem posije sonce, je v minulem tednu sledil odboj nazaj, svetovne borze pa so v povprečju pridobile že okoli polovico izgubljenega.

In kaj to pomeni za naprej? Glede na poslovne rezultate svetovnih podjetij in napovedi za letošnje leto, za zdaj še ni bojazni, da bi ponovno zdrsnili v recesijo. Dejansko smo doživeli le klasično korekcijo, ki jih je bilo v preteklosti že zelo veliko in se bodo ponavljale tudi v prihodnosti. Edino vprašanje je, ali bo po trenutnem odboju sledil še en popravek navzdol ali pa se je korekcija že zaključila. Vsaka korekcija je lahko priložnost za nakup in tudi tokrat nebo nič drugače. Pri temu nam lahko pomaga tudi graf gibanja »indeksa strahu«. Na njem se namreč lepo vidi, da se nihajnost naenkrat okrepi in nato traja še največ mesec ali dva. Leta 2010, 2011, 2015 in v začetku leta 2016 so trgi prav tako izgubili več kot 10 odstotkov vrednosti in se v nekaj mesecih vrnili na nivoje pred korekcijo, medtem ko je bila vrednost in amplituda v času finančne krize v letih 2008 in 2009 precej višja in je tudi trajala precej dlje.

 

Gibanje indeksa VIX od začetka leta 2008

Vir: Bloomberg

 

Avtor komentarja je zaposlen v družbi ALTA Skladi d.d.
Prispevek ni tržno sporočilo ali priporočilo družbe, avtor pa v prispevku izraža lastno mnenje.
Ostale informacije so dostopne na: https://www.alta.si/sl-si/omejitev-odgovornosti/alta-skladi

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED