Strokovni članki 15.3.2018

Kdo se lahko vozi na vlaku gospodarske rasti?

Avtor Peter Jenčič

Padec vlade Mira Cerarja je investitorje v slovenske vrednostne papirje večinoma pustil ravnodušne. Donos desetletne državne obveznice je v trenutku pisanja prispevka praktično nespremenjen pri 1,186 odstotka, delniški indeks SBITOP pa je 0,05 odstotka pridobil. Celo Luka Koper, ki jo negotovost glede drugega železniškega tira še najbolj tangira, je z dobrih 60.000 evrov dnevnega prometa izgubila zgolj tretjino odstotka vrednosti. Še največji poraženec padca vlade se v tem trenutku zdijo zaposleni v šolstvu, ki so ostali brez nasprotne strani pri pogajanjih in posledično brez povišice v zaključku mandata vlade.

V preteklih letih smo finančniki, še posebej borzniki, pogosto opozarjali na potrebo po fiskalni vzdržnosti. Diskusija o tem, ali je prav, da si določeni poklici odrežejo del pogače gospodarske rasti je večinoma politična, demagoška in ideološka, zelo redko pa je argumentirana. Na temo ustreznosti fiskalne vzdržnosti je za FT Alphaville Matthew C Klein napisal prispevek, ki lahko služi kot izhodišče za diskusijo. Avtor trdi, da je fiskalna politika držav v evroobmočju preveč restriktivna, saj je stopnja brezposelnosti v Evropi še vedno znatno višja kot pred krizo (z devetimi odstotki približno 2 odstotni točki nad nivojem iz leta 2007). V kolikor se iz primerjave izključi Nemčija, je brezposelnost danes štiri odstotne točke višja kot pred začetkom krize.

Skupni proračunski primanjkljaj evrskih držav znaša približno odstotek BDP. Nemčija ima proračunski presežek v višini 0,8 odstotka BDP in 3,1-odstotno brezposelnost. Na drugi strani oceana ima ZDA proračunski primanjkljaj v višini 3,4 odstotke BDP, brezposelnost pa znaša 4,1 odstotka. ZDA pod vodstvom Trumpa načrtujejo še dodatno povečanje proračunskih izdatkov (za obrambo, predvsem pa za napovedane investicije v infrastrukturo).

Kakšno pa je stanje v Sloveniji? Urad za makroekonomske analize in razvoj v pomladanski napovedi Sloveniji za letos napoveduje 5,1-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi se prihodnje leto nekoliko umirila, a še vedno znašala 3,8 odstotka. Inflacija naj bi ostala še naprej nizka in znašala 1,5 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti se bo po pričakovanjih znižala na 8 odstotkov, v prihodnjem letu pa na 7,2 odstotka. Za zaupanje potrošnikov je pomembno, da se rast plač povečuje. V zasebnem sektorju naj bi realna rast znašala 3 odstotke, v javnem pa 2,1 odstotka. Proračunski primanjkljaj v Sloveniji znaša 0,8 odstotka, trend zmanjševanja primanjkljaja pa je zelo jasen.

Vprašanje iz uvoda prispevka je smiselno zaključiti, da je trenutna faza cikla zelo primerna za zahtevke po zvišanju plač.  Zdi se, da je odstop Mira Cerarja z mesta predsednika vlade zaprl okno priložnosti, ki bi za javni sektor brez pretresov za javne finance omogočil vstopnico na vlak gospodarske rasti.

 

Avtor komentarja je zaposlen v družbi ALTA Skladi d.d.
Prispevek ni tržno sporočilo ali priporočilo družbe ALTA SKLADI d.d., avtor pa v prispevku izraža lastno mnenje.
Avtor ni lastnik omenjenih delnic.
ALTA Skladi d.d. in z njo povezane osebe so lahko lastnice omenjenih delnic.
Ostale informacije so dostopne na: http://www.alta.si/Omejitev_odgovornosti_in_piskotki/Omejitve_odgovornosti_za_ALTA_Skladi_dd

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED