Strokovni članki 13.4.2018

Inflacija – korekcija – Trump – Ši Džinping – Putin – Sirija – Zuckerberg – … – odboj?

Avtor Izidor Jerman

V naslovu se na zelo poenostavljen način vidi zaporedje dogajanj, ki so zaznamovala kapitalske trge od konca januarja letošnjega leta, vsaj do treh pikic. Seveda nas vse zanima tisti del, ki sledi trem pikam, kajti vse pred tem se je že zgodilo in vlagatelji na kapitalskih trgih so večino dogodkov že vračunali v cene delnic. In ker je življenje takšno, da je pomembno vedeti, na kakšen način smo prišli do tu, če želimo uspešno nadaljevati pot.

Zato najprej malo osvežimo spomin, kaj vse se je dogajalo v letošnjem letu. Na delniških trgih smo v novo leto vstopili optimistično razpoloženi na podlagi spodbudnih makroekonomskih podatkov in nedavno sprejete davčne reforme v ZDA. Podjetja so objavljala odlične rezultate in zelo smele napovedi za leto 2018. Strahu na trgih ni bilo zaznati in trgi so se temu primerno odzvali ter do konca januarja na globalni ravni v povprečju pridobili 4 odstotke v evrih.

Ker so trgi rasli vse od začetka leta 2016, ko je bila zadnja korekcija, je bilo čedalje več vprašanj kaj bi lahko povzročilo naslednjo korekcijo. Veliko jih je menilo, da bi bila lahko to povečana inflacijska pričakovanja. Na začetku februarja je kot »strela iz jasnega« kapitalske trge pretresel podatek o rasti plač v ZDA, ki bi bil lahko začetek večjih inflacijskih pritiskov. Višja inflacija s seboj prinese tudi višje obrestne mere in višji strošek kapitala. Posledično pa tudi nižje marže in temu primerno nižji čisti dobiček. V tednu, ki je sledil tej objavi, smo videli dnevne premike na borzah v naslednjem zaporedju: -2 %, -4 %, +2 %, -4 %. Nihajnost trgov je poskočila za 5-krat in v enem tednu so delniški trgi izgubili 8 odstotkov in začeli smo govoriti o korekciji. Običajno je ob takšnih dogodkih čas, da se »na novo preštejemo«. To pomeni, da v analizah upoštevamo nova dejstva in ponovno ocenimo, kakšen je najbolj verjeten scenarij za naprej. Makroekonomska slika je bila še vedno optimistična in dejansko je bila edina razlika pri ocenah ta, da bo ameriški FED po vsej verjetnosti nekoliko povečal amplitudo dvigovanja obrestne mere. Zaradi povečanega strahu in višje nihajnosti smo pričakovali nekoliko daljše obdobje negotovost na trgih, ki se bodo bolj odločno odzivali na različne informacije, kot smo bili priča v zadnjih dveh letih.

Po prvem padcu so trgi pridobili 5 odstotkov in nihajnost se je temu primerno zmanjšala, čeprav je bila še vedno nadpovprečna, kar običajno nakazuje, da korekcije še ni konec. Nato sta na sceno stopila ameriški in kitajski predsednik z zaostreno retoriko o carinah. Odziv na delniških trgih je bil -6 odstotkov, kar pomeni, da je večina delniških trgov razvitih držav od vrha ob koncu januarja izgubila več kot 10 odstotkov. Tokratni padec se je zgodil ob nižji nihajnosti, kar je običajno znak, da smo že blizu konca korekcije. In če pogledamo zadnje štiri korekcije, ki so se zgodile v trenutnem borznem ciklu (leta 2010, 2011, 2015, 2016), lahko ugotovimo, da so v povprečju trajale 58 dni, delniški trgi pa so v tem času v povprečju izgubili okoli 14 odstotkov.

Pretekle štiri korekcije imajo s trenutno veliko skupnih točk, kot je povečanje nihajnosti ob začetku, razlog za korekcijo je bil vedno nepričakovan, makroekonomska slika pa je bila na zdravih temeljih in brez resnih opozoril o skorajšnji recesiji.

V zadnjem času nekaj dodatnega tveganja na trge vnašajo še razmere v Rusiji, Siriji in konec koncev tudi škandal z zlorabo Facebook-ovih uporabnikov. Dejstvo pa je, da se razmere na kapitalskih trgih umirjajo in počasi bo vsa pozornost usmerjena v objave poslovnih rezultatov, ki se ravno začenja. Ob vseh nejasnostih na trgih so običajno dokončni katalizator poslovni rezultati in tudi tokrat bo verjetno tako. Če bodo rezultati v skladu s pričakovanji, lahko pričakujemo pozitiven trend. V nasprotnem primeru pa bomo počakali do poletja na objavo rezultatov drugega četrtletja.

 

Avtor komentarja je zaposlen v družbi ALTA Skladi d.d.
Prispevek ni tržno sporočilo ali priporočilo družbe ALTA SKLADI d.d., avtor pa v prispevku izraža lastno mnenje.
Avtor ni lastnik omenjenih delnic.ALTA Skladi d.d. in z njo povezane osebe so lahko lastnice omenjenih delnic.
Ostale informacije so dostopne na: https://www.alta.si/sl-si/omejitev-odgovornosti/alta-skladi​

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED