Strokovni članki 4.5.2018

2% inflacija je tu – in kaj sedaj?

Ekonomski gospodarski cikel v ZDA traja že 9 let in je tako že tretji najdaljši v ameriški zgodovini.  Ena od posebej žgočih razprav med ekonomisti v zadnjem desetletju je bila inflacija, ki je znova in znova zaostajala za pričakovanji in nikakor ni uspela preseči ciljnih dveh odstotkov.

Govorimo seveda o inflaciji brez cene energentov in hrane, ki je za ameriško centralno banko (FED) ključna. V zadnjem letu so se pričakovanja o višji inflaciji, torej tisti, ki bo presegala 2-odstotno trajnostno, zopet dvignila. Ekonomski indikatorji so namreč v zadnjem letu vse bolj govorili v prid solidni gospodarski aktivnosti, zaposlovanju, rasti plač in investiciji, nenazadnje pa je svoj prispevek z davčno reformo, ki bi lahko še dodatno spodbudila ameriško gospodarsko aktivnost, dodal še Trump.

To so vsekakor ciklični dejavniki, ki nedvomno krepijo inflacijska pričakovanja in ravno prejšnji teden smo po enem letu zopet dočakali vrednost le-te na nivoju dveh odstotkov. Ključno vprašanje, na katerega si sedaj skušajo odgovoriti finančni trgi, je, ali je zadnji dvig inflacije vzdržen. Skeptiki imajo namreč kar nekaj argumentov, ki govori v prid dolgoročni nizki inflaciji. Dezinflacija oziroma trend zniževanja stopnje inflacije je prisoten že več desetletji in dejavniki, ki ga oblikujejo v današnjem globaliziranem svetu, so še vedno močno prisotni. Ključni dejavniki tega procesa so racionalno trošenje in investiranje proizvajalcev in potrošnikov, visoka konkurenca znotraj gospodarskih sektorjev, ki tekmujejo za vsakega kupca, vse večja vloga “sodelovalnega gospodarstva” oziroma vloga izposoje nad vlogo lastništva ter informacijska tehnologija, ki razvija stroškovno učinkovite tehnologije, da ustvarjajo prihranke v proizvodnih in storitvenih procesih.

Našteti dejavniki niso ciklične narave, zato bodo verjetno še naprej oblikovali sekularni trend dezinflacije, ki smo mu priča že več desetletij. Torej, letošnji dvig inflacije bo najverjetneje zopet ciklične narave, njena vzdržnost pa bo verjetno zgolj odvisna od dolžine sedanjega gospodarskega cikla. Ameriški delniški trg se trenutno nahajajo v precej negotovi situaciji, saj ga pesti strah, da nova sestava odbora ameriške centralne banke v naslednjih mesecih ne bo preoptimistična glede inflacije in šla predaleč z dvigi obrestnih mer, saj je v zraku več pričakovanj, da bo ameriška ekonomija postala prej pre-greta kot pre-hladna. Toda po drugi strani ameriška makroekonomska slika le kaže znake umirjanja ameriške gospodarske rasti.

Čeprav se za naslednja dva kvartala pričakuje ponovni dvig rasti, utegnejo biti ta pričakovanja preoptimistična. Drugi in tretji kvartal v letu 2017 sta bila namreč nadpovprečna (najvišja v zadnjih 3 letih). Zato imata letošnje drugo in tretje četrtletje precej višje izhodišče za rast kot prvi kvartal in bosta zato potrebovala več pogona, da bi pospešila rast doseženo v prvem kvartalu. Prihodnji meseci utegnejo biti za FED zato manj enostavni, saj se jim lahko zgodi, da se bodo morali poleti odločati o dvigih obrestnih mer v okolju višje ciklične inflacije in nižje dinamike gospodarske rasti od pričakovanj.

 

Piše: Aleš Čačovič, ALTA Skladi

Avtor komentarja je zaposlen v družbi ALTA Skladi d.d.
Prispevek ni tržno sporočilo ali priporočilo družbe ALTA SKLADI d.d., avtor pa v prispevku izraža lastno mnenje.
Ostale informacije so dostopne na: https://www.alta.si/sl-si/omejitev-odgovornosti/alta-skladi​

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED