V zadnjem času je čedalje več ugibanj in tudi medijskih prispevkov o tem, da je trenutni pozitivni trend na delniških trgih dolg že skoraj deset let in je tako eden izmed daljših v zgodovini. Po večini gre medijski zaključek v smeri, da so vrednotenja napihnjena, in da je že skrajni čas za recesijo in večji negativni popravek na delniških trgih.

Pa poglejmo če je temu res tako. Najprej je potrebno razločiti med korekcijo in medvedjim trendom. Korekcije se dogajajo v času gospodarske rasti, medvedji trendi pa v času gospodarske recesije. Zato najprej poglejmo kako kaže globalnemu gospodarstvu. Večina relevantnih podatkov v ZDA je na povprečnih vrednostih, medtem ko so v Evropi celo nekoliko pod povprečjem, kar kaže na to, da se gospodarstvo ne pregreva.

V ZDA je nekoliko bolj pregret samo trg delovne sile, kjer beležijo najnižjo stopnjo brezposelnosti po drugi svetovni vojni in temu posredno beležijo tudi visoko stopnjo zaupanja potrošnikov. Kreditiranje poslovnih subjektov in potrošnikov je na dolgoročnem povprečju, kakor je tudi izkoriščenost proizvodnih kapacitet. Prevzemne aktivnosti podjetij so pod povprečjem in niso razlog za rast delniških trgov. Kreditni razkorak med 2 in 10 letno obveznico je še vedno pozitiven, kar je znak da je gospodarstvo zdravo. Negativen razkorak je običajno eden izmed prvih signalov, da je recesija na vidiku. Centralna banka ali FED z dvigovanjem obrestnih mer zgolj sledi gospodarskim aktivnostim in pričakovani inflaciji in s svojo politiko ne zavira gospodarske rasti. Temu primerno se giblje tudi realna obrestna mera, ki je na nivoju, ter  podjetjem in potrošnikom ne povzroča težav pri financiranju poslovanja in/ali najemanju kreditov.

V Evropi je stanje še nekoliko bolj vzpodbudno. Kreditne aktivnosti so pod povprečjem,  politika Evropske centralne banke - ECB pa je še vedno v fazi aktivnega vzpodbujanja gospodarske aktivnosti. Temu primerno so realne obrestne mere negativne, kar še dodatno pomaga pri kreditiranju. Največja težava evropskega gospodarstva in po mojem mnenju glavni razlog za zaostankom za ZDA so maksimalno izkoriščene proizvodne kapacitete. V okolju kjer globalno gospodarstvo raste je polna izkoriščenost proizvodnih kapacitet težava, ker podjetjem onemogoča rast in izgubo tržnih deležev. Razlog za takšno stanje tiči v rigidnem kreditiranju bank v obdobju po finančni krizi, kjer srednje velika in mala podjetja niso dobila ustreznega financiranja za rast poslovanja, se pa stanje počasi izboljšuje.

Kapitalski trgi, katerega del so tudi delniški trgi so ogledalo gospodarskih trendov. Gibanje delniških trgov je odraz pričakovanj. Višja so pričakovanja rasti dobičkov, višja je rast delniških trgov. In samo v primeru, da so bila pričakovanja previsoka, na trgih doživimo korekcijo (padec trgov do 20 %), medtem ko medvedji trend nastopi v primeru, ko podjetja pričakujejo daljše obdobje negativne rasti prodaje in posledično tudi dobičkov, torej v času gospodarske recesije.

Iz priloženega grafikona (podatki so za ameriški indeks S&P 500) je razvidno, da so v povprečju od leta 1991 dobički rasli malenkost hitreje kot delniški trg. Slika je bil obrnjena samo ob koncu prejšnjega stoletja v času napihovanja vrednotenj tehnoloških podjetij.. Tudi v letošnjem letu je rast delnic (15,6 %) zaostajala za rastjo dobičkov (17,1 %). Napoved za prihodnje leto je tudi pozitivna, kar pričakovana vrednotenja delnic počasi »potiska« proti povprečju. Evropske delnice po rasti zaostajajo za ZDA, kar je predvsem posledica nižje rasti dobičkov in težav v posameznih državah, predvsem v Italiji, nejasnostjo z Brexitom in nenazadnje tudi še ne zaključene sanacije bančnega sistema po zaključku finančne krize. Zaradi teh razlogov so vrednotenja evropskih delnic še nižja od ameriških.

Vir: Bloomberg in lastni izračuni

Zaenkrat na delniških trgih ni zaznati napihovanja balona temveč gibanja delniških indeksov zgolj sledijo gospodarskim trendom. Za konec samo še to, da ne moremo sprejemati naložbenih odločitev po dolžini trajanja trenda ampak na podlagi gospodarskih trendov in poslovnih rezultatih in zaenkrat je slika pozitivna ter pričakovanja optimistična.

Avtor komentarja je zaposlen v družbi ALTA Skladi d.d.
Prispevek ni tržno sporočilo ali priporočilo družbe, avtor pa v prispevku izraža lastno mnenje.
Ostale informacije so dostopne na: http://www.alta.si/Omejitev_odgovornosti_in_piskotki/Omejitve_odgovornosti_za_ALTA_Skladi_dd