Podatki o pretovoru Skupine Luka Koper za prvih devet mesecev letošnjega leta kažejo na stagnacijo. Pregovorili so namreč za 17,6 milijonov ton pretovora. Res pa je, da so obenem pretovorili za 8 odstotkov več kontejnerjev, namreč 742 tisoč enot, in za 9 odstotkov več vozil, namreč 570 tisoč enot. Razlog za stagnacijo celotnega pretovora v tonaži je tako predvsem v tekočem tovoru, ki je  upadel za 6,6%, ter pri sipkem in razsutem tovoru, ki se je letos znižal za 5,1%. Pri tem velja omeniti, da je dinamika za tretje četrtletje 2018 podobna, saj se namreč na eni strani beleži upad pretovora likvidnega tovora in sipkega ter razsutega tovora, na drugi strani pa gre še vedno za rast generalnega tovora kakor tudi kontejnerjev. Razlika pa je v tem da je v tretjem četrtletju za 7 odstotkov upadlo tudi število pretovorjenih vozil. Tako je v tretjem četrtletju pretovor v tonaži upadel za 1,4 odstotka glede na isto obdobje lani.

Bolj ključno sicer je, da rastejo prihodki od prodaje. Slednji so v prvih devetih mesecih leta gleda na isto obdobje lani zrasli za 6,1 odstotka, oziroma če gledamo le tretje četrtletje kar 8,5 odstotka glede na isto obdobje lani. Rast celotnih prihodkov pa je še višja, a to je tudi zaradi enkratnih dogodkov oziroma prihodkov, ki so močno vplivali tudi na dobičkonosnost oziroma rast dobička. Luka Koper je namreč za razliko od lanskega leta zabeležila za 9,3 milijona evrov odškodnin za lanskoletno nesrečo. Ta znesek je treba upoštevati pri oceni dobička.

Stroški so v prvih devetih mesecih zrasli za 7,4 odstotka, kar je predvsem posledica 9,3 odstotne rasti stroškov dela in sicer na 43,9 milijonov evrov. Delež stroškov dela se je tako zvišal za slab odstotek prihodkov od prodaje. Obenem so tudi zrasli stroški storitev, kar je povezano s stroški pristaniških storitev ki so poskočili za več kot 2 milijona evrov. Poročan dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 78,8 milijonov evrov v prvih devetih mesecih, ali 21,5 odstotka več. Toda prilagojeno je rast 7 odstotna, manj impresivna, a vseeno dobra. To tudi pomeni, da maržnost zaenkrat še ni upadla. Podobno velja za čisti dobiček, ki je poročano zrasel za 21,8% na 48,6 milijonov evrov, prilagojena rast pa se giblje okoli treh odstotkov.

Problematične ostajajo investicije, ki so se skrčile za 70% na 9,5 milijona evrov. Čeprav so načrti glede investiranja za letošnje leto znižani s 53,5 milijona na 26,3 milijona evrov, tudi ta raven zaenkrat zgleda težje nedosegljiva. Te investicije bodo tako opravljene z zamikov v prihodnjih letih. Je pa ta znižan nivo investicij pomagal pri odplačevanju dolgov oziroma višanju denarnih sredstev v bilanci stanja. Neto dolg na EBITDA tako znaša že samo 0,2x, v istem obdobju lani pa je bil tudi pri relativno nizkih 1,2x. Dobičkonosnost kapitala znaša visokih 17,7 odstotka, okoli 2 odstotne točke več kot lani.

Skratka devetmesečni rezultati so dobri, a skladni z našimi ocenami, če jih prilagodimo za enkratne dogodke. Ohranjamo naše napovedi, kakor tudi našo investicijsko tezo, s tem pa tudi ciljno ceno 40 evrov in nakupno priporočilo.

^{Avtor komentarja je zaposlen v družbi ALTA Invest d.d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana.
Avtor ni lastnik omenjenih delnic.
ALTA Invest d.d. in z njim povezane osebe so lahko lastnice omenjenih delnic.
Nadzorni organ za ALTA Invest d.d. je Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Ostale informacije v zvezi z naložbenim priporočilom so dostopne na: www.alta.si/razkritja}