Strokovni članki 11.1.2019

Vse je odvisno od Kitajske in sklenjenega trgovinskega dogovora z ZDA

Avtor Miha Mihalj

Lani smo spremljali hiter padec vrednosti delniških indeksov in zdi se, da smo vsaj kratkoročno dno dosegli tik pred božičem. Zato resnično počasi pričakujemo nekoliko pozitiven in vzdržen odboj. Trenutno je glavni razlog za rast na trgih predvsem to, da se ZDA in Kitajska pogovarjata, kako bi dosegli dogovor, ki bi bil dober za obe državi in svetovno trgovino. Čeprav je težko pričakovati, da bo trgovinski sporazum dosežen kmalu, ostaja velika verjetnost, da bo dogovor sklenjen pred iztekom dogovorjenega roka (1. marca). Želja po dogovoru je na obeh straneh, še večjo željo ima Kitajska, ki je dobesedno stisnjena v kot, saj se že od lanskega junija kažejo zametki ohlajanja kitajskega gospodarstva, ko je začela na primer pešati prodaja avtomobilov, v zadnjih mesecih se je upad prodaje samo še stopnjeval.

Na področju surovin je bila s tehničnega vidika lani cena nafte v preprodanem območju in ostaja velika nevarnost negativnega razpoloženja zaradi presežne ponudba v ZDA, kjer se je novembra lani močno povečala njena proizvodnja. In prav proizvodnja v ZDA bo najbolj vplivala na ceno nafte. Verjetno se lahko zgodi podoben scenarij rasti ponudbe iz ZDA kot leta 2018: če torej članice Opeca in Rusija ne bodo dodatno zmanjšale proizvodnje, lahko letos sledi padec cene nafte WTI pod 40 dolarjev za sod, severnomorske nafte Brent pa pod 45 dolarjev za sod. Težko je predvideti, kolikšna bo ta proizvodnja v ZDA. Vse je seveda odvisno od svetovnega makroekonomskega stanja in višine cene nafte.

Temelji glede nafte so še vedno solidni, povpraševanje bo rastlo tudi letos (za približno 1,1‒1,3 milijona sodov dnevno) in bo nekoliko manjše kot leta 2018. Za Kitajsko se pričakuje, da bo uvozila skoraj polovico manj kot lani (zmanjšanje z 850.000 sodov dnevno na 450.000). Z vidika ponudbe analitiki pričakujejo, da bo rast dosegla dva milijona sodov dnevno, samo ZDA bo prispevala več kot milijon sodov dnevno. Glede na močan padec cene nafte lani in ohranitev ravni naložb naftnih podjetij lahko ameriška naftna podjetja v povprečju dosegajo od 10- do 15-odstotno rast proizvodnje.

Glede na to, da smo približno proti koncu srednjega cikla oziroma že v začetku zadnje faze gospodarskega cikla, bi morale cene surovin rasti, kot se je to dogajalo v preteklosti. Pretekli podatki kažejo, da je v zadnjem ciklu cena železove rude zrasla v povprečju za 41 odstotkov, cena bakra za 16 odstotkov in cena nafte za 61 odstotkov. Če ne bo preobrata, bo to edini cikel po letu 1961, v katerem so cene surovin padle. Malce zagona je seveda dodala tudi Kitajska, ki je letos že posegla po znižanju stopnje obveznih rezerv in načrtuje še dodatne ukrepe (vodenje ekspanzivne monetarne politike), kar pomeni nekako isto, kot če bi zarezala v obrestno mero. Ti rezi so dobrodošli tudi za surovine in spodbujanje povpraševanja.

 

Avtor komentarja je zaposlen v družbi ALTA Skladi d.d. in upravlja podsklade ALTA GOODS, ALTA ENERGY, ALTA INFRASTRUCTURE in ALTA TURKEY.
Prispevek ni tržno sporočilo ali priporočilo družbe ALTA SKLADI d.d., avtor pa v prispevku izraža lastno mnenje.
Avtor ni lastnik omenjenih delnic. ALTA Skladi d.d. in z njo povezane osebe so lahko lastnice omenjenih delnic.
Druge informacije so dostopne na: http://www.alta.si/Omejitev_odgovornosti_in_piskotki/Omejitve_odgovornosti_za_ALTA_Skladi_dd

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED