Strokovni članki 13.3.2019

Rast v pričakovanju trgovinskega dogovora

Avtor Slavko Rogan

Delniški trgi so v zadnjih dneh še naprej rastli, lahko bi rekli, da rast na trgih kar vztraja. Upravljavci morajo v teh razmerah povečevati delniško izpostavljenost, kar trenutno (še) poganja rast. V nasprotnem se jim utegne zgoditi, da bodo zaostanki donosov portfeljev za delniškimi indeksi že na začetku leta preveliki. Indeks volatilnosti (VIX) je spet v območju, kjer je tudi dejansko nadaljevanje rasti delniških trgov precej verjetno. Algoritmično trgovanje, v katero je vloženega zelo veliko denarja, v razmerah nizke volatilnosti, brez čustev in ne oziraje se na nekatera zunanja tveganja dodatno utrjujejo pozitivni trend na trgih.

Gospodarsko okolje se že nekaj časa poslabšuje, kar ni nekaj novega in ki bi lahko imelo nenadni negativni vpliv na trge in prekinilo rast. To poslabšanje gospodarskih razmer je razvidno prek PMI-indeksov, ki se v nekaterih državah že približujejo območjem, ki nikakor ne bi smela biti več prezrta. To so potrdili v tem tednu objavljeni PMI-podatki v Evropi; samo nemški proizvodni PMI-kazalnik je že pod vrednostjo 50 in zasvetila je rdeča luč. Nič kaj drugače ni v celotnem evrskem območju. Stanje nekoliko na boljše popravljajo storitveni PMI-kazalniki. Podobno se s temi kazalniki dogaja tudi v ZDA, vendar so še precej višje kot v Evropi. Tam ostaja tudi  pričakovana gospodarska rast za leto 2019 neprimerno višja kot v Evropi.

Ni nekaj novega, da ima tudi Kitajska težave z ohranjanjem visoke stopnje rasti. Ta teden je znižala napoved za letošnjo rast, kot glavni razlog pa je navedla trgovinsko vojno z ZDA. Pričakovana rast za leto 2019 je zdaj v razponu 6‒6,5 %, kar je najnižje v skoraj treh desetletjih. Več kot očitno je, da je trgovinska vojna pustila precej močne razpoke v ohranjanju visoke rasti in s tem pri zagotavljanju visokih proračunskih izdatkov v namene, ki ZDA niso v strateškem interesu. Prvi ukrep k spodbujanju rasti, ki ga je Kitajska sprejela ta teden, je znižanje davka na dodano vrednost (DDV), ki bi lahko z večjim domačim povpraševanjem in večjo izvozno konkurenčnostjo vodil v krepitev načete rasti. To znižanje naj bi po ocenah Kitajsko stalo 700‒800 milijard RMB in je višje, kot je pričakoval trg, na ta račun se pričakuje tudi povečanje dobičkov podjetij.

Ukrep je bil sprejet ravno v času dogovarjanja oziroma pred napovedanim sprejetjem dogovora glede trgovinske vojne med gospodarsko najmočnejšima državama. Čeprav obe strani napovedujeta skorajšnji dogovor, lahko pričakujemo le delne rešitve celotnega problema, saj je težko verjeti, da bi se naenkrat obe strinjali z vsem, bili zadovoljni in dogovarjanje končali  kot zmagovalki, kar je za domačo javnost v obeh državah zelo pomembno. V okviru tega problema so prav gotovo skrita nekatera strateška vprašanja prihodnje moči obeh držav.

Sprejeti ali nesprejeti dogovor bo prav gotovo vplival na trge. Seveda je mogoče pričakovati, da bi dogovor trgom prinesel olajšanje, in odziv bi moral biti pozitiven. Vse je odvisno od razsežnosti rešitve, ali bo le delna in postopna. Brez kakršnega koli dogovora je težko napovedati, ali bo sledil močan negativen odziv. Lahko bodo obljube, da se pogovori nadaljujejo, ter bodo trgi to sprejeli in še naprej rastli ali vsaj ohranili pridobljene ravni. Malo verjetno pa je, da bi se strani razšli brez kakršnega koli dogovora, saj to ne bilo dobro za nobeno stran, poleg tega bi zelo trpeli tudi finančni trgi.

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED