Ko je decembra lani prevladoval močan pesimizem in so vlagatelji dobesedno računali na recesijo, so se strahovi hitro razvodeneli z rastjo tečajev. Na kapitalskih trgih je tako za nami eno izmed donosnejših četrtletij po letu 2009. Ameriške delnice se lahko pohvalijo s 14,6-odstotno rastjo, evropske delnice v povprečju s 13,4-odstotno in delnice z razvijajočih se trgov z 10,7-odstotno rastjo, merjeno v evrih.

V preteklem tednu je odjeknila novica, da naj bi se trgovinska pogajanja med ZDA in Kitajsko počasi končala. 90 odstotkov izhodišč naj bilo rešenih, ostaja še najtežji del, ki bo zahteval kompromise na obeh straneh, poleg tega še vedno ni znana časovnica za sklenitev dokončnega sporazuma. Mediji že opozarjajo, da se lahko pogajanja zavlečejo do naslednjega srečanja skupine G20, ki bo konec junija. Že leto trajajoča saga trgovinskih pogajanj bi z dogovorom še dodala malo zagona kapitalskim trgom.

Kitajska je končno objavila spodbudne makroekonomske podatke. Prvič je presenetila z objavo uradnega proizvodnega indeksa nabavnih menedžerjev, ki je zrasel z 49,2 na 50,5, po izračunih zasebne družbe Caixin pa je proizvodni indeks nabavnih menedžerjev zrasel na osemmesečni vrh, tj. na 50,8. Torej sta oba indeksa presegla mejo 50, kar kaže na rahlo krepitev gospodarstva. Drugi podatek, ki je dal nove upe za kitajsko gospodarstvo, je bil Caixinov storitveni indeks nabavnih menedžerjev, ki je na visokih 54,4 in je presegel vrednost iz februarja 2018, ko so se začela trgovinska trenja. Zaradi dobrih podatkov je tudi pozitiven odziv na kapitalskih trgih in trgu surovin.

Ob koncu marca je bil spet izpostavljen turški kapitalski trg. Prvič se je zaradi objave nepričakovanega zmanjšanja deviznih rezerv kratkoročno sesula vrednost turške lire. Turški predsednik je želel za vsako ceno zvišati njeno vrednost in preprečiti špekulativne napade tujcev na liro pred lokalnimi volitvami, saj naj bi vodilna Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) v predvolilnih anketah izgubila prevladujoč položaj. Tudi lokalna podjetja in gospodinjstva so svoje prihranke iz turške lire prenesli v ameriške dolarje. Šibkost valute je dodatno spodbudila umik tujega kapitala s turške borze in popravek. Zaradi močnega zmanjšanja deviznih rezerv je centralna banka spet začela z vodenjem restriktivne monetarne politike. Po volitvah, na katerih je vodilna stranka AKP po 25 letih izgubila prestolnico Ankaro in Istanbul, pa so se razmere le pomirile in ni bilo podobnega scenarija kot lani pred in po volitvah. Podpora vodilni stranki AKP in njeni zaveznici MHP je ostala več kot 51-odstotna in je AKP od zadnjih parlamentarnih volitev junija 2018 izgubila le dve odstotni točki podpore, kar ni bil prevelik udarec za zavezništvo obeh strank, da bi se negotovost v državi stopnjevala. Kratkoročno je mogoče pričakovati, da se bodo razmere ustalile, centralna banka pa bo na podlagi makroekonomskih podatkov predvsem nižje inflacije lahko spet nižala obrestno mero. Turčijo tako vsaj politično čaka precej mirno obdobje, saj so naslednje volitve predvidene šele za leto 2023, do takrat pa lahko turška vlada izvede nov program reform, ki naj bi ga napovedala že sredi aprila. Nekaj trenj še zmeraj ostaja z ZDA, ki naj bi Turčiji dobavila vojaška letala F-35, medtem pa so Turki pred leti sklenili pogodbo z Rusi o dobavi raketnega obrambnega sistema. In prav zaradi te naveze z Rusi bi ZDA lahko Turčijo kaznovale s sankcijami.