Strokovni članki 29.4.2019

Nizke obrestne mere kot obvezna spodbuda za finančne trge

Avtor Aleš Čačovič

Skladno z začetkom zadnjega cikla višanja obrestnih mer v ZDA se je v finančnih medijih in člankih znova začela širiti uporaba izraza nevtralna obrestna mera. K temu je seveda najbolj pripomogla ameriška centralna banka, ki si je omenjeno obrestno mero izbrala kot enega pomembnih dejavnikov pri oblikovanju temeljne obrestne mere. Nevtralna obrestna mera velja za raven obrestne mere, na kateri se gospodarska aktivnost ne spodbuja niti ne ohlaja, temveč je s teoretičnega vidika v idealno uravnoteženem stanju med polno zaposlenostjo in stabilno inflacijo.

Ameriški centralni banki je zato nevtralna obrestna mera le orientacija pri postavljanju lastne temeljne obrestne mere, ki mora biti za spodbujanje gospodarske aktivnosti nižja od nevtralne obrestne mere, za ohlajanje gospodarske aktivnosti pa višja. Nevtralna obrestna mera se niža že desetletja in se je od leta 1974 znižala že za 3,6 odstotne točke, s 4,2 % na 0,6 %. Podobni trendi so prisotni tudi v drugih razvitih gospodarstvih, kot so EU, Velika Britanija in Kanada. Ekonomisti temu pripisujejo znane razloge, ki so bili že večkrat navedeni in so značilni predvsem za razvita gospodarstva. Naj navedemo le ključne.

Nizka rast produktivnosti in večja tehnološka učinkovitost zmanjšujeta potrebe po naložbah v večanje proizvodnih zmogljivosti. Globalizacija presežnih prihrankov in zadostne tuje rezerve držav v razvoju, ki se akumulirajo v državnih obveznicah, agregatno zmanjšujejo donosnost na dolžniških trgih. Tretji razlog pa so demografske spremembe, tj. staranje prebivalstva, kar povečuje alokacijo sredstev v varnejše naložbe s fiksnim donosom. Svoje k temu prispevata seveda tudi spremenjena in strožja regulativa v finančnem sektorju ter predvsem odkupovanje in akumulacija dolžniških finančnih instrumentov v bilancah centralnih bank.

Danes dolgoročna nevtralna realna obrestna mera Feda znaša 0,75 %, saj nominalna dosega 2,75 %, dolgoročna (ciljna) inflacijska stopnja pa je 2-odstotna. Člani Fedovega odbora se zavedajo, da je lahko nevtralna obrestna mera precej spremenljiva zaradi večje dinamike pri inflacijskih pričakovanjih, zato pri oceni temeljne obrestne mere upoštevajo številne gospodarske in finančne kazalnike, trg dela, rast plač, izglede in razmere na finančnih trgih. Zadnja sprememba v zvezi s Fedovimi odločitvami je bila ob koncu lanskega leta, ko se je volatilnost na delniških trgih opazno povečala. Lahko bi sklepali, da je na odločitev Feda, da obrestne mere ohrani nespremenjene, vplivala tudi nestanovitnost na delniških trgih, vendar je bil ključni povod za to upad nevtralne obrestne mere, ki se je znižala predvsem zaradi zmanjšanja inflacijskih pričakovanj oziroma znižanja cene nafte.

Z letošnjim okrevanjem cene nafte so se inflacijska pričakovanja le nekoliko stabilizirala in če cena nafte do konca leta ne bo presegla lanske ravni, večjih sprememb v inflacijskih pričakovanjih pred koncem leta ni pričakovati. Glede na to, da je opaznih čedalje več znakov o stabilizaciji gospodarskega ohlajanja in nadaljevanju rasti, je tudi v naslednjih mesecih na dolžniških trgih mogoče pričakovati nekoliko višjo rast obveznic izdajateljev z nižjo kot z višjo bonitetno oceno.

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED