Strokovni članki 13.5.2019

Trump povzroča preglavice Kitajcem

Avtor Miha Mihalj

Ameriški predsednik Trump je tokrat z dvema tvitoma povzročil, da so se od preteklega ponedeljka zopet močno okrepila tveganja, da trgovinska pogajanja med ZDA in Kitajsko ne bodo dobila epiloga. Trg se je hitro odzval precej negativno, a je treba počasi razumeti, da je to le del Trumpove taktike in želja po sklenitvi trgovinskega dogovora, ki bi mu v volilni tekmi naslednje leto dala dodatne možnosti za zmago. Torej Trump hoče s tem Kitajce, ki neprestano odlašajo sklenitev dogovora, prisiliti, da se vsaj nekaj dogovorijo, drugače bodo, kot je napovedal v tvitu, uvedli zvišanje carin na uvoz kitajskega blaga v vrednosti 200 milijard z 10 odstotkov na 25 odstotkov. Kitajska delegacija je kljub Trumpovim pritiskom potrdila obisk in nadaljnja pogajanja v Washingtonu, kar daje upe, da se bodo zmenili tik pred zdajci. Kapitalski trgi so letos v ceno delnice že vračunali, da bo dogovor dosežen, zato je tudi letos odlična rast delnic. Vseeno morajo vlagatelji prilagoditi pričakovanja in upoštevati, da bodo trgovinska trenja med ZDA in Kitajsko tudi v prihodnje.
Kitajska je začela drugo letošnje četrtletje z nekoliko slabšo trgovinsko bilanco, saj so pričakovali, da se bo po močnem marčevskem izvozu kitajskega blaga to nadaljevalo, a je bilo prav nasprotno, namesto pričakovane triodstotne rasti se je izvoz aprila zmanjšal za 2,7 odstotka. Trgovinska bilanca še ostaja v pozitivnem območju in tudi aprilski proizvodni indeks nabavnih menedžerjev ostaja nad 50 (uradni 50,1, zasebni Caixin 50,2), kar še potrjuje rahlo krepitev gospodarstva. Kitajska bo vseeno morala v primeru ohlajanja in seveda, če ne bo trgovinskega dogovora, poseči po ohlapnejši monetarni politiki, kot je zniževanje stopnje obveznih rezerv. Velika težava na Kitajskem ostaja, da se kitajske banke spoprijemajo z rastjo slabih posojil, predvsem v zvezi s posojili srednjih in malih podjetij. Nova zaostrovanja nimajo smisla, sploh po dobri sezoni objave poslovnih rezultatov za prvo letošnje četrtletje. Ameriško gospodarstvo je v prvem letošnjem četrtletju doseglo presenetljivo višjo, 3,2-odstotno gospodarsko rast, pri čemer pa so bila pričakovanja precej manjša, pri 2,3 odstotka. Rezultati podjetij iz indeksa S & P 500 kažejo na 4,5-odstotno rast prihodkov in 1,8-odstotno rast dobička na delnico. Podjetja so v povprečju za 6,2 odstotka presegla pričakovanja glede dobička na delnico.

V Turčiji bo kratkoročno spet prevladovalo negativno ozračje, saj je Erdoganu uspelo razveljaviti volitve v Istanbulu, kar pomeni, da za Turčijo vse do 23. junija, ko bodo volitve, zopet velja večje politično tveganje. Turške delnice so bile po marčevskih volitvah in umiritvi razmer špekulativno zelo zanimive, s tem novim zapletom pa je težko pričakovati odboj, saj je le vprašanje, kaj vse je zmožen Erdogan narediti pred volitvami in kateri so cilji za dosego zmage vodilne stranke AKP pri zasedbi županskega stolčka. Pričakuje se, da bo lokalna valuta še naprej izgubljala vrednost, kar bo izzvalo nekoliko višjo inflacijo, centralna banka pa se bo morala odzvati z restriktivnejšo monetarno politiko, z zvišanjem obrestne mere, s čimer bo seveda vplivala na nadaljnje ohlajanje gospodarstva. Erdoganovo početje tako ne vodi po poti demokracije, tuji vlagatelji pa se bodo znova umikali turškemu kapitalu.

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED