Strokovni članki 23.5.2019

Kdo ima tokrat prav, delniški ali obvezniški trgi?

Avtor Aleš Čačovič

»Morda smo šli predaleč z višanjem obrestnih mer,« je bil eden od pomislekov Bullarda, člana odbora ameriške centralne banke v nedavnem televizijskem intervjuju. Bullard in Kashkari že nekaj časa veljata za zagovornika ohlapnejše monetarne politike Feda, zato ni presenečenje, da dopuščata možnost, da bi Fed znižala obrestno mero, pri tem pa trg že od konca lanskega leta s približno 70-odstotno verjetnostjo pričakuje prvo znižanje cene denarja po letu 2009. Znižanje obrestne mere po večletnem ciklu njenega višanja je bilo v ZDA po letu 1980 po navadi vedno povezano z začetkom gospodarske recesije. Izjema je bilo obdobje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tj. od 1995 do 1999, ko je Fed pod Greenspanovim vodstvom nekoliko prezgodaj začela cikel nižanja obrestne mere, saj se je ameriškemu gospodarstvu zaradi rasti obsega naložb uspelo izogniti recesiji, a se je ta naposled le zgodila leta 2001.

Trg danes pričakuje znižanje obrestne mere v ZDA iz dveh ključnih razlogov, in sicer zaradi znižanja petletnih inflacijskih pričakovanj na 2 odstotka in pričakovanj o ohladitvi rasti BDP proti 2 odstotka.

Za vlagatelja lahko zato pričakovano nižanje obrestne mere v ZDA z 2,5 % na 2,25 %, ki naj bi bilo izvedeno konec tega ali v začetku prihodnjega leta, glede na pretekle poteze Feda pomeni predvsem dva možna scenarija. Ali bo to začetek cikla nižanja obrestne mere zaradi končanja gospodarskega cikla v ZDA ali le za monetarno podporo k podaljšanju tega. To je vprašanje za trilijone dolarjev. Obvezniški trg namreč tako v Evropi kot drugje v razvitem svetu s trenutnimi, ponekod tudi z novi najnižjimi donosnostmi odsevajo trenutno precej bolj ohlajeno gospodarsko aktivnost držav od njihove trenutne dejanske, česar pa nikakor ne moremo trditi za delniške trge.

Res je, da nekateri delniški sektorji kotirajo že na privlačnih vrednotenjih, še posebej v kombinaciji z dividendnimi donosnostmi, vendar v povprečju svetovni razviti delniški trgi trenutno večinoma ne diskontirajo recesije v svojih vrednotenjih. Z vidika kazalnika newyorškega Feda, ki ugotavlja verjetnost recesije v naslednjih 12 mesecih na podlagi razkoraka donosnosti na krivulji državnih obveznic, je vrednost tega kazalnika v ZDA na vrednosti 27 %, na podlagi česar bi lahko sklepali, da trgi v ZDA, če že, vključujejo 27-odstotno verjetnost nastanka recesije v naslednjih 12 mesecih. Ko je v preteklosti kazalnik presegel vrednost 30 %, je tudi zadel napovedano recesijo, vendar so ameriški delniški trgi zaradi takšnega scenarija lahko padli tudi samo za 20 %, česar smo bili priča ravno ob koncu lanskega leta.

Zato nekateri pretekli padec razlagajo kot že vračunano možnost recesije. Ravnanju ameriške krivulje donosnosti za zdaj še ni videti konca in v preteklosti sta šele obrat in dvig krivulje zaradi hitrejšega padanja kratkoročnih obrestnih mer kot pa dolgoročnih prinesla slab znak za ameriške delniške trge. Vsekakor na trgih še naprej spremljamo veliko povpraševanje po obveznicah, čeprav so te z vidika donosnosti v Evropi glede na delnice vse manj privlačne za splošnega vlagatelja, pa vendar.

Nadaljnja rast vrednosti obveznic v trenutnih razmerah pomeni, da se kapital še naprej usmerja v varnejše naložbe ne glede na donosnost obveznic. Iz izkušenj je razvidno, da so ameriški obvezniški trgi imeli boljši nos za prihodnje gibanje v gospodarstvu kot delniški. Zato bo zanimivo videti, ali bodo imeli prav tudi tokrat. Trgovinska oziroma po novem kar tehnološka vojna ostaja voda na mlin varnejšim naložbam.

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED