Strokovni članki 11.7.2019

S & P 500 na rekordni ravni po sklenitvi premirja s Kitajsko

Avtor Miha Mihalj

Pretekli konec tedna na srečanju skupine G20 se je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko vsaj začasno ustavila. Ameriški predsednik Trump in kitajski predsednik Ši Džinping sta dosegla svojevrstno premirje, v katerem bodo ZDA ustavile nadaljnje zvišanje novih carin. Na veliko presenečenje je ameriški predsednik Trump dosegel še, da lahko ameriška tehnološka podjetja še naprej prodajajo opremo kitajskemu tehnološkemu velikanu Huawei. V zameno je Kitajska obljubila, da bo odkupovala večjo količino kmetijskih izdelkov iz ZDA. Torej dokončnega trgovinskega sporazuma ni bilo, kar je bilo ob zadnjih zapletih mogoče pričakovati, in obe strani se bosta še naprej zavzemali za nadaljevanje trgovinskih pogajanj. S takšnim razpletom je v preteklem tednu ameriški indeks S & P dosegel rekordno vrednost pri malo pod 3000 indeksih točk. Dokler ne bo dokončnega trgovinskega sporazuma, si upamo trditi, da lahko Trump znova zažuga Kitajski z uvedbo novih carin, zaradi česar se lahko negotovost na kapitalskih trgih hitro vrne. Kitajska je z objavo junijskega proizvodnega indeksa nabavnih menedžerjev zasebne družbe Caixin pri vrednosti 49,4 tako že na uradni poti krčenja gospodarstva.

Po trgovinskem premirju je Trump hitro dal zaušnico Evropski uniji in napovedal nove carine na evropske izdelke v vrednosti 4 milijarde evrov prav zaradi dolgoletnega spora glede nedovoljene pomoči članic EU proizvajalcu letal Airbus. Evropski dolžniški bolnici Italiji je s populistično vlado končno uspelo doseči manjši načrtovani proračunski primanjkljaj za leto 2019, in sicer na malenkost nad 2 odstotka BDP. Naraščajoči javni dolg Italije (ta dosega 132 odstotkov bruto domačega proizvoda) in pretekli načrtovani proračunski primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP sta bila v nasprotju s proračunskimi pravili EU in tako je Italija s tem predlogom tvegala, da bi ji EU naložila visoko denarno kazen. Zaradi tega ukrepa, da bi se izognili kazni, je bila donosnost 10-letnih italijanskih obveznic manj kot dvoodstotna, donosnost dvoletne državne obveznice pa je bila, tako kot v preostalih članicah EU, negativna, in to prvič po politični krizi maja lani. Zaradi vse nižjih donosnosti so bile na tedenski ravni v Evropi v ospredju tudi italijanske delnice.

Po zasedanju G20 se je zvrstilo še pomembno zasedanje članic Opeca in Rusije glede proizvodnih kvot nafte. Kot je bilo mogoče pričakovati, so sprejele odločitev, da bodo dogovor o zmanjšanju proizvodnje podaljšale še za devet mesecev. Članice Opeca se zavedajo, da jim preglavice na področju proizvodnje nafte še naprej povzroča prav ameriška rastoča proizvodnja nafte iz skrilavca in da se njihov tržni delež hitro zmanjšuje. Hkrati se je zaradi trgovinske vojne in upočasnjevanja svetovne gospodarske rasti letos zmanjšalo povpraševanje po nafti in ni bilo smiselno tvegati, da ne bi podaljšale dogovora, ker bi s tem povzročile presežno ponudbo nafte na trgu in seveda njeno nižjo ceno. Trenutno je cena nafte veliko bolj odvisna od geopolitičnih trenj. Kot smo opazili v preteklem mesecu, se je cena nafte prav zaradi zmanjšanja povpraševanja letos začela zniževati, potem pa so sledili še dogodki, kot so napad tankerjev pred Hormuško ožino in ponovni zapleti Irana z ZDA po sestrelitvi ameriškega brezpilotnega letala. Brez zapletov bi cena nafte WTI nihala v nižjem razponu med 45 in 55 dolarjev za sod.

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED