Strokovni članki 2.8.2019

Ko FED narekuje tempo

Avtor Izidor Jerman

Običajno velja, da tudi ameriški kapitalski trg med poletnimi počitnicami bolj kot ne miruje in čaka, da se na delovna mesta vrnejo ta glavni. Letos se je počitniška sezona začela z zasedanjem skupine G20. Zasedanje je bilo za kapitalske trge še toliko bolj pomembno, saj smo vsi pričakovali srečanje Donalda Trumpa in Ši Džinpinga. Srečanje se je zgodilo in prineslo težko pričakovano trgovinsko premirje med državama. Predsednika obeh velesil sta se dogovorila, da se pogajanja nadaljujejo in da se v vmesnem času ustavijo vsi napovedani ali zagroženi ukrepi. Kapitalske trge je dogovor pomiril in delniški trgi so v sozvočju z napovedanimi sproščanji denarnih politik centralnih bank dobili veter v jadra in samo nekaj dni je bilo potrebnih, da je ameriški indeks S & P 500 dosegel novo rekordno vrednost, hkrati je presegel mejo 3.000 indeksnih točk. Na drugi strani se je stabiliziral obvezniški trg in krivulja donosnosti se je počasi začela popravljati v smer, ki ne kaže več na možnost recesije. Načeloma ima obvezniški trg vedno prav in če to drži tudi tokrat, potem bo zniževanje obrestnih mer lahko pripomoglo k ponovnemu zagonu svetovnega gospodarstva.

V drugi polovici julija podjetja objavijo četrtletne poslovne rezultate. Po dvomestnih stopnjah rasti v preteklem letu se je za tokratne objave pričakovalo, da bo rast dobičkov ameriških in evropskih podjetij negativna. Za ameriški trg se je pričakoval nekaj manj kot 3-odstotni upad dobičkov, za evropska podjetja pa približno 6-odstotni upad. Ponovna rast se je pričakovala v tretjem, še bolj pa v četrtem četrtletju. Ker so nas podjetja razvadila, da so v zadnjih nekaj letih običajno objavila boljše rezultate od pričakovanj, smo kljub negotovosti tudi tokrat pričakovali podoben trend. Za zdaj so se naša pričakovanja izkazala za upravičena, saj so podjetja, ki so že objavila rezultate, v povprečju presegla pričakovanja analitikov. Tako v ZDA kot v Evropi je rezultate objavilo dobrih 60 odstotkov podjetij, ki so vključena v najbolj reprezentativna delniška indeksa, S & P 500 v ZDA in Bloomberg 500 v Evropi. V povprečju so podjetja pri objavi dobičkov presegala pričakovanja za dobrih 5 odstotkov. V ZDA so podjetja za zdaj dobičke povečala za 3,7 odstotka, v Evropi pa so se dobički zmanjšali za slab odstotek. Posledično se je rast delniških trgov še nadaljevala, saj je podprta s poslovanjem podjetij.

Rast delniških trgov je bila dobro podkrepljena za namero ameriške centralne banke, da na zadnji julijski dan prvič po desetih letih zniža ključno obrestno mero. Večina na kapitalskih trgih je tako pričakovala znižanje obrestne mere za 0,25 odstotne točke (na kar so v izjavah deloma nakazali posamezni člani Feda), kar je Fed tudi uresničil. Ker je bilo tokratno znižanje z velikim soglasjem že pričakovano in tudi vračunano v cene na kapitalskih trgih, tokrat ni prineslo presenečenja. Najbolj ključna je bila napoved Feda, da tokratno znižanje še ne pomeni trenda, ampak bodo nadaljnja dejanja odvisna od stanja gospodarstva. To je vlagatelje deloma razočaralo, saj je indeks S & P 500 takoj po objavi izgubil približno odstotek vrednosti, medtem ko se je ameriški dolar okrepil. Kljub temu lahko še naprej ostajamo pozitivni in vsak večji padec vrednosti delnic lahko izkoristimo za nakup, saj smo še vedno v bikovskem trendu, ki traja že več kot deset let. Kot kaže, bo trend še nekaj časa trajal.  

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED