Strokovni članki 19.8.2019

Časi, ko je negativna donosnost celo bolj privlačna od pozitivne

Avtor Aleš Čačovič

Ali smo že v novem normalnem okolju glede obrestnih mer ali pa se je to ravno začelo, že dolgo ni več vprašanje, kot si ga nekateri mediji še vedno zastavljajo. V Evropi okolje zelo nizkih oziroma negativnih obrestnih mer traja že več let in se postopoma utrjuje v finančni sistem. Razlogi zanj postajajo vse bolj jasni tudi finančno poučeni javnosti, seveda pa trend, ki ga letos spremljamo v zvezi z obrestnimi merami in zahtevano donosnostjo obveznic, ne more biti in po navadi tudi ni dolgoročno vzdržen. Namreč, pri takšnih naglih padcih zahtevane donosnosti obveznic po navadi vedno sledijo vmesni popravki, ki so povezani s spoznanjem finančnega trga, da so špekulacije presegle meje. Vendar ne glede na to, na kateri stopnji se bo ob ohladitvi svetovnega gospodarstva našlo novo ravnovesje obrestnih mer v Evropi in ZDA, ostaja še vedno povsem verjetno, da se bo dolgoročni trend zniževanja donosnosti obveznic v zahodnem svetu nadaljeval še v naslednjem gospodarskem ciklu. Svetovno gospodarstvo in finančni sistem se na čedalje nižje obrestne mere navajata že od osemdesetih let 20. stoletja, in to zaradi številnih makroekonomskih in sistemskih dejavnikov, zato je dolgoročni trend višanja obrestnih mer v obstoječem finančnem sistemu vse manj verjeten.

Centralne banke po svetu se vse bolj zavedajo materialnega učinka trgovinskih sporov, padanja cen energentov in materialov ter nedorečenega brexita med EU in Združenim kraljestvom, ki postopoma manjšajo inflacijska pričakovanja. Zato je njihovo ukrepanje znova čedalje ohlapnejše in pripravljeno na nove spodbude, ki jih lahko ponudijo finančnemu sistemu.

Nizke oziroma negativne obrestne mere delno pomagajo gospodarstvom, vendar kot se centralne banke že dolgo ponavljajo, same le z monetarnimi ukrepi ne morejo povečati agregatnega povpraševanja. Zato je že zdaj povsem jasno, da bodo za večje povpraševanje in vnovično gospodarsko rast potrebne tudi državne fiskalne spodbude. V nekaterih državah, na primer v Italiji, ki so že dlje časa v območju stagnacije, se tega že zavedajo, a kaj, ko se vedno prehitro zlomi že pri složnosti in stabilnosti vsakokratne vlade.

Negativna donosnost na dolžniških trgih v Evropi že zdaj številnim državam, vključno s Slovenijo, omogoča, da se že za deset let lahko zadolžujejo skoraj brez stroškov financiranja oziroma z negativno obrestno mero, pri čemer bi bilo za preprečitev povečane zadolženosti smiselno, da v enaki meri odkupijo obstoječi dolg s starimi visokimi kuponi, če bi obstoječi imetniki dolga pristali na to. Tako je bilo mogoče z Danskega slišati, da nekatere banke že hitijo z izdajo hipotekarnih kritnih obveznic, katerih kuponi naj bi imeli celo negativni predznak. Številni investicijski odbori zavarovalnic in pokojninskih skladov se danes, podobno kot že večkrat v zadnjem desetletju, znova sprašujejo, kako nizko se še lahko spusti zahtevana donosnost obveznic. Ob upoštevanju, da švicarska desetletna državna obveznica nosi že enoodstotno negativno letno donosnost do dospetja in da se v ZDA obrestne mere lahko nekoč znova spustijo na 0 %, je možnost za nižjo donosnost še verjetna.

 

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED