Strokovni članki 30.8.2019

Recesija v ZDA? Malce pozneje

Avtor Slavko Rogan

Ni prvič, verjetno tudi ne zadnjič, da je na delniških trgih spet vse odvisno od komunikacije po Twitterju. Čivkanje po tem družbenem omrežju je očitno podrejeno trenutnemu razpoloženju ameriškega predsednika in lahko ugotavljamo samo, da je izjemno nepredvidljivo, poleg tega se postavlja vprašanje, kako daleč je vse to od resničnega dogajanja. Trge je prelila rdeča barva, in to zaradi povračilnih napovedi kitajskih oblasti na že pred mesecem napovedane ameriške carine na kitajsko izvozno blago v ZDA. To je bilo mogoče pričakovati, saj nas že osnovni zakon fizike uči o akciji in reakciji. Vendar očitno zdajšnji predsednik ZDA ne priznava reakcije na svojo akcijo, saj se je nanjo odzval z novo akcijo. Jasno je, da bo temu morala slediti nova reakcija Kitajske ... No, v nedogled to ne bo šlo, je pa jasno, da v kratkem resne in dolgotrajne rešitve (še) ne bo.

Kot posledica nepredvidljivega čivkanja se vsakič kot kolateralna škoda na trgih poveča strah, da bo ta spirala zaostrovanja trgovinske izmenjave med velesilama vodila v recesijo. Napovedi in odstotki verjetnosti uresničitve so deljeni, ali bo recesija nastopila prihodnje leto ali morda leto ali dve pozneje. Eden izmed menedžerjev, ki upravlja največji hedge sklad, omenja 40-odstotno verjetnost za nastanek recesije pred naslednjimi volitvami v ZDA, februarja je bila njegova napoved še pri 35 odstotkih. Ena izmed največjih investicijskih bank je leta 2016 napovedala 92-odstotno verjetnost recesije v naslednjih treh letih. Ta ista banka je ta teden sporočila, da je trenutno najboljši čas za vlaganje v delniške naložbe! Le zakaj? Zato, ker ‒ če odmislimo čivkanje in vse naslovnice v medijih (ki kar kličejo po recesiji) ter se naslonimo na zadnje gospodarske podatke ‒ lahko ugotovimo, da se krčenje gospodarstva v ZDA morda le ne bo tako kmalu zgodilo. Morda za začetek lahko izpostavimo ameriški podjetji iz segmenta maloprodaje. Spletna prodaja je pri Targetu in Walmartu v zadnjem letu zrasla za po 34 odstotkov. Pri Walmartu so precej jasno povedali, da recesije ne pričakujejo prav kmalu. Tudi v segmentu prodaje vse za dom, v katerem sta nosilca Home Depot in Lowe's, se lahko pohvalijo z boljšo prodajo od pričakovane. Ta segment je še posebno občutljiv, saj če so potrošniki v strahu pred recesijo, se takoj odpovejo naložbam v obnovo svojih nepremičnin. Potrošnja je en del gospodarstva, še en del pa je nepremičninski trg. Največja ponudnika novih hiš poudarjata, da število novozgrajenih hiš, ki jih trenutno gradijo, ne bo zadostovalo povpraševanju po njih. Naslednji pomemben segment je brezposelnost. Trenutna stopnja brezposelnosti v ZDA je 3,7 odstotka, pred nekaj meseci je bila celo 3,6-odstotna. Pod to številko je bila nazadnje v ZDA leta 1952, torej smo blizu najnižji stopnji brezposelnosti v zadnjih 67 letih.

Navedeno kaže, da je stanje v ameriškem gospodarstvu še precej dobro in za zdaj ni mogoče opaziti nekih razpok, ki bi upravičevale občasno ponavljajoči se strah na delniških trgih glede recesije. Ob vseh navedenih številkah in dejstvih nikakor ne smemo pozabiti na nosilca denarne politike, torej ameriško centralno banko (Fed). Nedavni govor predsednika Feda je bil spodbuden, nakazoval je tisto, kar se je od njega pričakovalo: da julijsko znižanje ni bilo prilagajanje sredi cikla, ampak bi se to lahko nadaljevalo, saj zaznavajo nekatera tveganja, ki bi lahko ogrozila rast gospodarstva.

Delniški trgi so se na bliskovit Trumpov odziv z dodatnimi carinami konec preteklega tedna odzvali s precejšnjo pocenitvijo. Na to ne moremo vplivati. Podatki pa dajejo dokaj dober temelj, da je omenjeno priporočilo investicijske banke povsem umestno za povečanje izpostavljenosti do delniških naložb.

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED