Strokovni članki 13.9.2019

Zadnja Draghijeva spodbuda

Avtor Aleš Čačovič

Finančni trgi so že od zadnje svetovne finančne krize, še posebej v Evropi, navajeni, da je eden ključnih spodbujevalnih monetarnih ukrepov centralnih bank kvantitativno sproščanje. Zaradi vse hujšega ohlajevanja gospodarske rasti v Evropi se pričakovanja trgov, da je znova treba izvesti odkup obveznic v evrskem območju, krepijo že od začetka leta. Pravzaprav so se ta pričakovanja začela znova krepiti tik za tem, ko se je končal zadnji program odkupovanja obveznic ob koncu lanskega leta. Velja spomniti še, da so bila pričakovanja trga prav zaradi zaključka programa odkupa še izrazito negativna do obveznic, pri tem pa se je izkazalo, da so razmere odlične za vlaganje v obveznice.

Četrtek v tem tednu je bil dan D za borzna pričakovanja, saj je zasedala ECB, večina analitikov pa je v zvezi s tem zasedanjem pričakovala, da bo ECB znova posegla po svojih že običajnih spodbujevalnih ukrepih za evropske finančne trge in gospodarstvo. Kljub predhodnim informacijam, da naj bi bil pomemben del odbora ECB zadržan do vnovičnega odkupa obveznic, je Draghi na svoji zadnji konferenci na čelu ECB le delno zadovoljil pričakovanja trga in za 1. november napovedal ponovni zagon programa kvantitativnega sproščanja v višini 20 milijard mesečne kvote nakupov obveznic za nedoločen čas. Poleg tega je znižal še temeljno obrestno mero, in sicer za 0,1 odstotka, na -0,5 odstotka, ter dvotirni sistem obračunavanja obrestne mere za sredstva bank, deponiranih pri ECB, s čimer del sredstev bank pri ECB ne bo podvržen negativnim obrestnim meram. Odziv obvezniškega trga je bil sprva pozitiven, vendar je trg hitro ugotovil, da je bil Draghijev paket vseeno nekoliko pod pričakovanji, kar je podaljšalo trajanje popravka na obvezniških trgih. Kot opazovalca trgov me je presenetilo, da je bil program kvantitativnega sproščanja sploh ponovno sprožen, saj je donosnost obveznic že tako nizka, v pomembnem delu evropskega trga tudi negativna, da je učinkovitost novega programa kvantitativnega sproščanja za finančne trge in gospodarstvo tokrat lahko bolj pod vprašajem.

Podjetja se namreč lahko že zelo ugodno zadolžujejo, če imajo ugodno kreditno sposobnost, evro pa že izgublja vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem in tako lahko še naprej deluje spodbudno za evropski izvoz. Še vedno pa je zanimivo, kako se Trump znova in znova vrača k ameriški centralni banki in jo kritizira, da bi morala slediti politiki ECB in obrestno mero znižati celo na 0 odstotkov. Za zdaj je o ničelni obrestni meri v ZDA še prezgodaj govoriti, vendar v kolikor bi se ohlajanje gospodarstva v ZDA še nadaljevalo, bo tudi ničelna obrestna mera lahko predmet razprav pri večjih analitskih hišah. Zadnji dogodki med Kitajsko in ZDA kažejo na delno umirjanje retorike in popuščanje pri carinah med državama. Če bi se ameriški in kitajski administraciji uspelo dogovoriti in zbližati stališča glede medsebojne trgovine, bi to zagotovo opogumilo delniške trge, razpoloženje na teh je kljub letošnjim visokim donosom še naprej šibko. V zadnjem tednu smo spremljali tudi številne nove izdaje predvsem podjetniških obveznic. Te so spodbudili prvi znaki rasti donosnosti in popravek pri referenčnih obvezniških indeksih.

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED