Strokovni članki 6.1.2020

Odlična letina v 2019 ter preudarno v 2020

Avtor Aleš Čačovič

Novo leto običajno velja za priložnost, ko se na kratko ozremo za nazaj hkrati pa si zadamo nove izzive za vnaprej. Pri takšnem razmisleku se po navadi dotaknemo ključnih življenjskih vrednot, vendar v tem članku se bomo omejili na finančno okolje, ki hočeš nočeš neposredno ali posredno vpliv na naše življenje. Eden ključnih elementov tega okolja so seveda  obrestne mere, ki jih je tako kot tečaje delnice zelo nehvaležno napovedovati. Lansko leto se je denimo tako za delniške kot obvezniške vlagatelje izkazalo kot leto z odlično letino. Delniški vlagatelji so na globalnih delniških delniških trgih lahko ustvarili več kot 30 odstotni donos, pri čemer so obvezniški vlagatelji potegnili črto pri več kot 6 odstotnem donosu. Kljub temu  to ni bilo najboljše leto za obveznice v zadnjem desetletju, temveč šele 4. najboljše. Če se je lani na začetku leta  le našlo nekaj optimistov za takšen donos pri delnicah, jih je bilo verjetno precej manj optimistov za takšne donose pri obveznicah. Čeprav gre pri obveznicah za bolj predvidljive denarne tokov in manj  nestanoviten naložbeni razred kot so delnice je opaziti, da ima finančna stroka od kar beležimo vse nižje oz. celo negativne donosnosti obveznic manj sreče pri napovedovanju kapitalske rasti obveznic kot rasti delnic. Kar je po eni strani razumno,  saj obseg negativne donosnosti znotraj globalnih obvezniških trgov v zgodovini še ni koli ni dosegel tolikšen delež globalnega trga kot v zadnjih letih. Vprašanje seveda je koliko časa se bo to še nadaljevalo. Finančni načrti držav, podjetij  ter ne nazadnje poslovni modeli bank se prilagajajo tako imenovani »novi normali« obrestnih krivulj in občutni dvigi obrestnih mer bi v prvi vrsti kaznovalo najbolj zadolžene subjekte, ki pa jih v Evropi ne manjka. Po drugi strani pa smo bili ob koncu leta priča prvemu evropskemu primeru izhodu iz okolja negativnih obrestni mer in sicer na Švedskem, kjer je centralna banka Riksbank dvignila obrestno mero na 0. To bi sicer morda lahko bil prvi simbolični preboj v glavah in morda tudi začetek postopne normalizacije obrestnih mer v Evropi, čeprav Švedska ni del EMU in je v precej boljši solventni kondiciji kot evropsko povprečje. Vsekakor je potrebno dati poudarek k besedi »postopno«, saj višjih obrestnih mer v državah z nadpovprečnimi  dolgovi  prebivalstva ali držav si noben ne želi  razen verjetno poslovnih bank, ki bi  se verjetno prve najraje poslovile od negativnih kratkoročnih obrestnih mer. Tu seveda ne smemo pozabiti še na pokojninske  sklade, ki ob nakupu manj tveganih evropskih državnih obveznic na trenutnih donosnosti ne morejo pokrivati niti inflacije, kaj šele realni donos. Vsekakor za letos je pričakovati ponovno  okrevanje ključnih globalnih  gospodarstev, katerih dinamika aktivnosti se je lani skozi leto ohajevala. Ker je nekaj okrevanja že vštetega v lanske odlične delniške donose lahko preudarno sklepamo, da se letos lahko nadejamo nižje rasti kot lani ter nekoliko več negotovosti na obvezniških trgih v primerjavi z lani. Ključni faktorji pri tem bodo jakost gospodarskega okrevanja in cen energentov ter nadaljni razvoj meddržavnih trgovinskih pogajanj.

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED