Strokovni članki 17.1.2020

V pričakovanju objave sezone rezultatov

Avtor Miha Mihalj

Začetek leta nam je postregel nepričakovano geopolitično trenje na Bližnjem vzhodu. Prve reakcije na trgih so bile predvsem na strani surovin – pri nafti in zlatu. Začelo se je z zapletom, ko je ZDA ubila visokega iranskega generala Solejmanija in nato je sledil še napad iranskih sil na ameriške baze in nazadnje še sestrelitev potniškega letala, za katerega je sledilo še priznanja iranske vojne za nenamerno sestrelitev. Cena zlata je takoj po napadu iranskih sil poskočila za skoraj 2,5 odstotka, kasneje ko se je izkazalo da ni bilo žrtev v napadi pa končala v minusu. Med vsemi surovinami zlato ostaja v pozitivnem trendu in je trenutno merjeno v evrih več kot 2,5 odstotka v plusu. Podobno se je odvijalo tudi s ceno terminske pogodbe za sod nafte brent, ki je v času novice o napadu iranskih sil poskočila med trgovanjem za skoraj 5 odstotkov, nato pa istega dne končala še komaj v plusu. Od začetka leta pa ostaja nafta v negativnem trendu. Pričakujemo nekoliko višjo nihajnost v ceni v primeru dodatnih tenzij, potem pa bi se morala nafta Brent znižati nazaj na razpon med 55 in 60 dolarjev za sod. Povprečna napoved analitikov za ceno nafte Brent v 2020 je 62 dolarjev za sod.

Napetosti na Bližnjem vzhodu pa niso preveč vznemirile delniške trge, ki nadaljujejo svojo pot navzgor. Na razvitih trgih so v ospredju ameriške delnice, med »razvijajočimi se trgi« pa zanimivo turške delnice, ki so štartale najprej negativno, še posebej po eskalacij trenj na Bližnjem vzhodu. Turško gospodarstvo je še vedno precej ranljivo v primeru višje cene nafte, kjer se hitro kaže v padcu domače valute in povečanemu deficitu države. Tokrat je bila turška lira relativno stabilna, po umiritvi razmer pa se je zvišala tako valuta proti evru kot delniški trg, ki je letos že dobrih 7 odstotkov v plusu. Okrevanje realnega sektorja v Turčiji se je pričelo septembra 2018, ko je proizvodni indeks nabavnih menedžerjev dosegel dno pri 42,7, potem pa se je do konca lanskega leta povzpel na 49,5. Inflacija se hitro ohlaja tako do so upi še naprej usmerjeni v delovanje turške centralne banke v nadaljnji rez obrestne mere. Tokrat je za pričakovati manjši rez obrestne mere v višini 0,75-odstotne točke. Turški trg ostaja še zmeraj zanimiv trg, ker ga podpirajo ugodna vrednotenja, razmeroma visoka dividenda donosnost in v zadnjem času veliko zanimanja iz strani tujih investitorjev.

Vlagatelji bodo v prihodnjih dneh veliko posvetili rezultatom poslovanja in napovedim za 2020. V preteklem tednu so prve rezultate objavile večje ameriške banke, med katerimi sta objavili dobre rezultate JP Morgan in Citigroup. Banka JP Morgan je v zadnjem četrtletju 2019 dosegla dobiček v višini 8,5 milijarde dolarjev, kar je 21-odstotna rast v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2018, neto obrestni dobiček se je po pričakovanju znižal predvsem zaradi večkratnega znižanja obrestne mere. Večjo rast v dobičku so zabeležili tokrat predvsem iz naslova rasti dobička iz trgovanja z obveznicami, valutami in surovinami, kateremu so investitorji lani posvečali veliko pozornosti. Banka je v tem segmentu presegla pričakovanja analitikov za celo 1 milijardo dolarjev, kar je bilo res presenečenje. V času pisanja članka je z rezultati razočarala le Wells Fargo. Pričakovanja analitikov za rast dobička v zadnjem četrtletju za podjetja iz indeksa S & P 500 so negativna, saj naj bi dobiček upadel za 1,5 odstotka, sodeč po prvih objavah pa verjamemo, da bodo podjetja presegla napovedi trga in prikazala celo rast dobička za zadnje četrtletje, kar bo dobra popotnica za nove donose tudi v 2020.

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED