Strokovni članki 23.1.2020

Bik še ni rekel zadnje besede

Avtor Izidor Jerman

Leto 2019 je bilo poleg geopolitičnih napetosti tudi leto, ko so centralne banke znova povečale likvidnost na trgih, kar je vodilo v nadpovprečne donose na delniških trgih. Ameriški Fed je tako trikrat znižal obrestno mero, ECB pa je napovedala ponovno vzpostavitev kvantitativnega sproščanja. Tudi kitajska centralna banka je bankam še dodatno zrahljala stopnjo obveznih rezerv, kar je njihov ekvivalent znižanju obrestnih mer. Ne glede na dejanja so se centralne banke v sporočilih za javnost obvezale, da bodo še naprej skrbele za likvidnost in da bodo njihove politike temeljile izključno na makroekonomskih podatkih. Kitajska centralna banka je obljubo držala in takoj v novem letu še dodatno znižala stopnjo obveznih rezerv. Da so politike centralnih bank pravilno zastavljene se je izkazalo v drugi polovici leta, ko se je v Evropi krepko znižala stopnja gospodarske aktivnosti in Nemčija se je komaj izognila tehnični recesiji. Večina analitikov za leto 2020 pričakuje, da se bo aktivnost v letu stabilizirala in počasi začela povečevati. Za zdaj kaže, da je bilo leto 2019 podobno letu 2015, ko smo zaznali začasno umiritev gospodarske aktivnosti.

Za leto 2020 pričakujemo ponovno oživitev evropskega gospodarstva, predvsem pa pričakujemo, da bodo podjetja na svetovni ravni zvišala stopnjo rasti dobičkov, ki je v letu 2019 zastala. Pričakovanja o recesiji se znova pomikajo v bližnjo prihodnost. Na začetku leta 2019 se je recesija pričakovala ob koncu leta 2020 in v začetku leta 2021, danes pa so pričakovanja za konec leta 2021 in v začetku leta 2022. To je torej za zdaj še preveč oddaljeno in abstraktno za udeležence na kapitalskih trgih. Dokler so pričakovanja pozitivna bomo priča bikovskemu trendu in toliko časa ne bo recesije. In dokler bodo centralne banke vodile ekspanzivno denarno politiko je možnost za recesijo minimalna. Omenjeno stanje lahko prekine nenaden pojav višje inflacije, katere možnost je srednjeročno minimalna. Zato je pomembno, da so vlagatelji polno investirani, saj največ škode naredimo takrat, ko z denarnimi sredstvi čakamo na popravek. Priloženi grafikon prikazuje gibanje ameriškega delniškega indeksa S&P 500 od leta 1932. Zaradi lažje ponazoritve trenda so vrednosti logaritemsko pretvorjene in odkloni, ki ponazarjajo precenjenost ali podcenjenost indeksa glede na gibanje od velike depresije, so regresivno določeni. Na grafikonu je razvidno, da so bila vrednotenja ob koncu prejšnjega stoletja (balon podjetij dot.com) prvič po letu 1937 zunaj drugega odklona in temu primerno je sledila streznitev z medvedjim trendom. Z grafikona je razvidno še, da so bili medvedji trendi v času druge svetovne vojne (1942), v času naftne krize (1974) in ob zadnji finančni krizi (2009) nadpovprečno intenzivni. Posledično so se delniški trgi tako močno razvrednotili, da so se postavili temelji za t. i. super borzne cikle, ki trajajo 30 let in več. Tako je tudi Warren Buffett leta 2009 izjavil, da so se s paniko, ki je na kapitalskih trgih vladala v začetku leta 2009, ustvarili temelji za 30- do 40-letni bikovski trend, ki bo prekinjen s popravki in občasnimi blažjimi medvedjimi trendi. Grafikon kaže še, da so z zgodovinskega vidika trenutna vrednotenja na dolgoročnem povprečju in temu primerna so tudi pričakovanja vlagateljev ob začetku leta 2020.

Slika 1: Logaritemsko gibanje vrednosti S&P 500 z regresijskimi vrednostmi in odkloni za obdobje 1932 - 2019

Vir: Bloomberg in lastni izračuni

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED