Strokovni članki 23.3.2020

Centralne banke so se podale v reševalno akcijo

Avtor Aleš Čačovič

Ameriška in evropska centralna banka bosta z odkupovanjem obveznic zagotavljali likvidnost.

Če bi se posameznik po kakem mesecu dopustovanja vrnil od nekod, kjer ni hitrega dostopa do internet ali medijev, v svoj domači kraj, kot je Slovenija, verjetno skoraj ne bi mogel verjeti, kaj se je zgodilo.

Podobna situacija bi doletela posameznika, ki bi šele po kakšnem mesecu dni spet preveril dogajanja na borzah. Upravičeno bi se vprašal, kako je mogoče, da se realno življenje in stanje na borzah tako hitro spremeni. Pravzaprav je slednje manjše presenečenje kot prvo, saj smo za kapitalske trge vajeni, da se hitro odzovejo na ekonomske indikatorje in povečana tveganja, medtem ko hitrih sprememb življenjskega ritma nismo vajeni.

Toda, kaj zdaj? Strah pred recesijo in izgubo premoženja vlagatelje psihološko sili v varnejše trge, kot so denarni in obvezniški. Te odločitve se lahko izkažejo za odlične, vendar zahtevajo strpnost, matematiko, pogum in seveda tudi srečo za prave trenutke. V času nastajanja recesije so se v zgodovini kot naložbena opcija vedno dobro izkazale delnice, vendar je največja umetnost to dočakati.

Glede na to, da zdaj vsaj evropski kazalniki kažejo na to, da smo z eno nogo že v recesiji, je to signal, v katerem je kot o dolgoročni naložbi primarno treba prej razmišljati o delniških naložbah kot o obvezniških ali denarnih.

To pa še ne pomeni, da so obvezniške naložbe nezanimive. Denimo recesijsko stanje prej ali slej povzroči strese tudi na obvezniških trgih, čemur smo bili priča prav v zadnjih dveh tednih. Korekcije tečajev obveznic predvsem zaradi povišanega likvidnostnega in kreditnega pribitka za sabo prinese tudi višjo zahtevano donosnost, ki pa je za manj tvegane vlagatelje lahko že dovolj zanimiva.

Pri evropskih klasičnih podjetniških obveznicah se je zahtevana donosnost že vrnila nad en odstotek, pri čemer se ta odstotek pri obveznicah nizkih bonitetnih razredov (osem odstotkov) trenutno lahko že primerja z dolgoletno povprečno donosnostjo evropskih delniških indeksov.

Vendar so, močno korekcijo v zadnjih dveh tednih doživeli tudi obvezniški trgi. Potem ko je v ZDA začelo primanjkovati likvidnosti tudi na dolgem delu krivulje donosnosti, ne samo na kratkem delu, se je FED enostavno odločil, da obrestno mero spet zniža na nič in v celoti ponovno sproži program QE, četrtega v vrsti, in sicer v vrednosti 700 milijard dolarjev.

Teden pozneje je zasedala že Evropska centralna banka (ECB), ki pa je v nasprotju s FED nekoliko razočarala. ECB je predstavila novi program TLTRO za ugodnejše ciljno financiranje podjetij prek bank. Razočaranje je sledilo zato, ker je bil programu QE dodeljen omejen znesek v kratkem časovnem okviru (120 milijard evrov do konca leta).

Vendar, da je bilo razočaranje še večje, je Lagardova v nekem odgovoru na novinarsko vprašanje celo omenila, »da ECB ni tu zato, da bi zniževala kreditne razmike v donosnosti obveznic«. Kapital ni vajen takih besed in se je seveda ustrašil ter se začel umikat iz državnih obveznic. Najbolj so bile tepene periferne državne obveznice na čelu z Italijo, kar je trajalo tako dolgo, da se je kreditni pribitek Italije spet znašel tam, kjer je bil že leta 2018. To pa je bil očitno opozorilni signal za Lagardovo, da je vendar le stopila v reševalno akcijo in prejšnji teden spet sprožila program QE v vrednosti 750 milijard evrov. Verjamem, da bo še kakšen podoben ukrep sledil še pri kakšni centralni banki.

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED