Strokovni članki 30.3.2020

Odboj delniških tečajev je bil po objavljenih ukrepih silovit

Avtor Slavko Rogan

Centralne banke so napovedale gigantske vsote v podporo stabilizaciji gospodarstva, kar tudi delnicam dobro dene.

V središču svetovne pozornosti je še vedno boj s koronavirusom, ki postaja eden največjih izzivov. Močno je prizadel celotno svetovno gospodarstvo, posledično se je tudi na finančnih trgih zgodil zgodovinsko največji padec delniških indeksov – vse v času enega meseca.

Olje na ogenj drsenju delniških indeksov zaradi širjenja virusa pa je prilila še naftna vojna med Savdsko Arabijo in Rusijo. Cena nafte se je čez noč za polovico znižala, izgube na delniških trgih so se dan za dnem skokovito povečevale. Zdelo se je, kot da padcem ni konca, da so vlagatelji izgubili popolno zaupanje v delniške naložbe.

Likvidnost na obvezniških in denarnih trgih, ki so vitalni za zagotavljanje likvidnosti in varnosti, je skoraj povsem usahnila. Da je celotna stvar prišla v nevarno cono, so se zavedale tako vlade kot centralne banke po vsem svetu. Odziv je bil hiter in silovit, vsem pa je skupna pripravljenost rešiti gospodarstvo za vsako ceno, saj je večinoma obstalo, in to ne po svoji krivdi.

Pretekli teden so začele prihajati in še prihajajo na trg zelo konkretne in ciljno usmerjene velike finančne injekcije. V ospredju sta bili Evropska centralna banka (ECB) in ameriška centralna banka (Fed), zaostale pa niso niti druge pomembne centralne banke. ECB je za začetek začela s paketom 750 milijard evrov, sledilo je še nekaj dodatnih ukrepov, zelo radikalna sta bila po drugi strani Fed in ameriška vlada s pomočjo več kot 2000 milijard dolarjev. Nepredstavljivo visoke številke, ki morda tudi niso končne. Vse bo odvisno od časa, ko je gospodarstvo delno ohromljeno.

Finančni trgi so, podobno kot med krizo leta 2008, podporo centralnih bank sprejeli zelo velikodušno in skladno s pričakovanji. In to kljub temu da še ne moremo govoriti o omejitvi širjenja virusa, kar bi kazalo luč na koncu predora za hitro oživitev gospodarstva, to pa je temeljni cilj.

Kaže tudi na to, da je stabilizacija, funkcioniranje in vzpostavitev ponovnega zaupanja v finančne trge prav tako zelo pomembno. Na tem trgu gre za verigo subjektov, v ospredju pa bodo banke, ki bodo v nadaljnjih korakih reševanja gospodarstva ključni, poleg fiskalnih politik. Prvi korak, če podporo centralnih bank lahko tako interpretiramo, je za nami, verjetno tudi najhujše »krvavo« obdobje na delniških trgih, zato je bil tudi odboj delniških tečajev po objavljenih ukrepih silovit. V padcih so bila verjetno že všteta precejšnja tveganja, morda nekoliko pretirana. Sledili bodo še fiskalni ukrepi, ki že kažejo obrise in se še dopolnjujejo, saj gre za obsežne intervencije brez primere.

So delniški trgi že dosegli dno? Ne vemo. Vemo pa, da so delnice danes precej cenejše, kot so bile pred dobrim mesecem dni. Nekatere so se pocenile za pol ali več, povprečno pa od 30 do 40 odstotkov, toliko so izgubili delniški indeksi. Svet se zaradi te krize ne bo ustavil, verjetnost, da bo sledila recesija, je velika. Večina analitikov meni, da bo kratkotrajna, vsekakor pa se bodo podjetja spet postavila v normalne pogoje poslovanja.

Ne bo se ustavila tako imenovana četrta industrijska revolucija, ki je že precej trkala na vrata in je zelo obetavna v robotizaciji, internetu stvari, umetni inteligenci, tehnologiji veriženja podatkovnih blokov ter podprta z razvojem in prvimi implementacijami prenosa podatkov 5G. Na trgu pa bo veliko denarja, ki bo iskal naložbe. In po vsaki recesiji ali krizi so delniški tečaji v nekaj letih dosegli nove rekordne vrednosti. Prepričan sem, da tudi tokrat ne bo drugače.

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED