Strokovni članki 4.5.2020

Po medvedji korekciji se je vrnil bikovski trg

Avtor Izidor Jerman

Finančni trgi izgubijo oziroma pridobijo vrednost, preden realni sektor zazna krizo ali okrevanje.

Tako je četrti konec tedna februarja prišla novica iz Italije, da virus covid-19 ni več pod nadzorom, vse drugo, bi lahko rekli, je zgodovina. Karantene in strogi ukrepi gibanja so v razvitem svetu postali del vsakdana.

Vlagatelji na kapitalskih trgih so se odzivali tako kot se vedno, torej, da reagirajo na novice in poskušajo predvideti, kakšen vpliv bi določen dogodek lahko imel na gospodarstvo.

Tudi vlagatelji so tako kot vsi drugi z mednarodno zdravstveno organizacijo WHO na čelu najprej predvideli, da bo virus lokalno omejen na Kitajskem in da bo globalno gospodarstvo utrpelo kratkoročne težave z dobavo izdelkov in polizdelkov, ki jih proizvajajo v kitajski provinci Hubei. Večje panike na trgih v prvih dveh mesecih leta zato ni bilo zaznati.

Z dnem, ko je širjenje virusa v Italiji ušlo izpod nadzora, se je sentiment vlagateljev v trenutku spremenil. Bili smo priča najintenzivnejšemu medvedjemu trendu po letu 1929. V samo enem mesecu so delnice povprečno izgubile slabih 35 odstotkov, pri čemer smo bili priča dnevnim padcem, ki so bili večji od 10 odstotkov. Indeks, ki meri nihajnost (VIX) in je nekakšen pokazatelj prisotnosti strahu, je dosegel najvišjo vrednost, odkar ga od leta 1990 objavljajo.

In tako hitro, kot se je začelo, se je tudi končalo. V zadnjem mesecu smo bili priča izjemni rasti delnic, ki so na globalni ravni pridobile okoli 25 odstotkov, kar pomeni, da se je začel nov bikovski trend. Glavni vzrok so bili najprej odzivi centralnih bank, ki so se v nasprotju s finančno krizo leta 2008 tokrat reagirale nemudoma in zagotovile »neomejeno« likvidnost na trgih. S tem smo se izognili kratkoročnim likvidnostnim šokom, ki bi lahko bistveno povečali paniko. Sledili so ključni ukrepi za omejitev širjenja krize, ki so jih s fiskalnimi paketi pripravile posamezne države. Vsebinsko se fiskalne spodbude razlikujejo med državami, skupna točka pa je višina, merjena v deležu letnega BDP, ki povprečno znaša dobrih 15 odstotkov.

Omenjeni ukrepi globalnega gospodarstva ne bodo čez noč vrnili na ravni pred krizo, ampak so temelj za začetek novega gospodarskega cikla in predvsem so precej ublažili škodo, ki bi nastala, če ukrepov ne bi bilo. Temu primerno so se odzvali tudi vlagatelji.

Dejstvo je, da na kapitalskih trgih vse poteka na podlagi pričakovanj, zato reakcije realno gospodarstvo prehitevajo za približno pet mesecev. To pomeni, da trgi izgubijo oziroma pridobijo vrednost, preden je v realnem sektorju sploh zaznati kakršno koli krizo oziroma okrevanje. Kakor koli, bikovski trend se je začel in sledile bodo običajne korekcije, ki se v povprečju pojavljajo na devet mesecev. Od druge svetovne vojne je to že 12. recesija in v preteklih enajstih so delniški trgi povprečno v enem letu nadomestili izgubljeno vrednost. Trenutno smo približno napol poti in nas čaka še kar nekaj dela.

 

 

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED