Strokovni članki 18.5.2020

Ameriška centralna banka je trg preplavila z likvidnostjo

Avtor Radivoj Pregelj

Guverner ameriške centralne banke (FED) Jerome Powell je ob zadnjem govoru poudaril, kako se je FED v zadnjih dveh mesecih odzvala hitro in z vsemi razpoložljivimi instrumenti. Ključno obrestno mero je spustila na skoraj nič ter spet začela masovno kvantitativno sproščanje.

In če je obrestno mero na isto raven spustila že po veliki recesiji leta 2008, je bila tokrat razlika predvsem v obsegu odkupljenih obveznic. V zadnjih treh mesecih je tako povečala bilanco z odkupi obveznic za skoraj tri bilijone dolarjev na skupno vrednost 6,7 bilijona dolarjev, kar predstavlja tretjino ameriškega BDP. Pred desetimi leti je za tako povečanje potrebovala kar nekaj let. Obljubo, da bo odkupila neomejeno količino državnih obveznic, je tako več kot držala.

S takim početjem je seveda pomirila trge, ki so zdaj preplavljeni z likvidnostjo. Ta presežna likvidnost je tudi vzrok, da so se, poleg obvezniških, popravili tudi delniški trgi. Ameriški delniški indeks S&P 500 je po marčnih padcih doživel lep odboj, tako da je od začetka leta le še devet odstotkov v minusu, vse merjeno v evrih.

A FED v sedanjih razmerah kaj več od tega ne more storiti, saj je veliko odvisno tudi od dogajanja v zvezi s koronavirusom. Če se njegovo širjenje ne zaustavi, je banka lahko le omejeno uspešna.

Da ne govorimo o morebitni ponovitvi izbruha v jesenskih mesecih. In prav težavnost napovedi nadaljnjih dogajanj je vzrok, zakaj FED ni še bolj stopnjevala že tako ekstremnih ukrepov. Nekateri kritiki ameriške centralne banke namreč pravijo, da bi z dodatnimi ukrepi lahko dodatno znižala obrestne mere desetletnih državnih obveznic s sedanjih 0,7 na 0 odstotkov, kar bi še dodatno stimuliralo ameriško ekonomijo. Razlog, da tega še ne počne, je verjetno dejstvo, da je še velik del Američanov v karanteni, kar onemogoča, da bi se nizke obrestne mere prenesle v višjo gospodarsko rast.

Investitorji se tudi sprašujejo, ali velika likvidnost lahko tako pripelje do skoka inflacije, kar bi zelo otežilo izvajanje tako ohlapne monetarne politike. Čeprav smo v sedanjem okolju, sploh zaradi velikega padca cen nafte, priča deflacijskim pritiskom, je srednjeročno težje predvideti, kam bo šla inflacija.

Če se bo situacija stabilizirala in bi gospodarstvo začelo hitreje okrevati, bi lahko bili priča rasti inflacije. A ker je nekaj sektorjev še posebno prizadetih, na primer turizem, v katerem ni pričakovati hitrega odboja, je omenjeni scenarij manj verjeten.

Prav zato se zdi še najbolj verjeten scenarij dolgoročno nizkih obrestnih mer, kjer bodo centralne banke zelo težko zmanjšale odkup obveznic in s tem višino svojih bilanc. Če jim v zadnjih desetih letih tega ni uspelo, bodo tokrat še težje. Likvidnosti bo torej dovolj.

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED