Strokovni članki 1.6.2020

Delnicam do vrnitve na vrh manjka le še desetina

Avtor Janez Javornik

Zmagovalci po 23. marcu so podjetja v cikličnih sektorjih: energija, surovine, industrija in trajne dobrine.

Delniški indeksi na krilih ekspanzivne monetarne politike nadaljujejo svojo rast. Tako je S&P 500 v preteklem tednu spet prebil psihološko mejo pri 3000 indeksnih točkah – od zgodovinskega vrha iz sredine februarja smo oddaljeni le še deset odstotkov.
Postopno odpiranje gospodarstva in izboljševanje medicinske slike je odpihnilo vse strahove, saj na borzah spet kraljuje optimizem. Tudi indeks volatilnosti VIX nadaljuje padajoči trend.

Zanimiva je predvsem sektorska slika v različnih časovnih intervalih sedanje krize. Če gledamo indeks MSCI ZDA, ki je dno doživel 23. marca, so od takrat zmagovalci izključno ciklični sektorji. To so energija, surovine, industrija in trajne dobrine. Tradicionalne defenzivne panoge (osnovne potrošne dobrine, storitve, farmacija) so zrasle precej manj.

Slika pa je popolnoma drugačna, če gledamo na isti indeks od njegovega zgodovinskega vrha – to je od 19. februarja. V tem intervalu so se najbolje izkazali sektorji, kot so farmacija, IT in delno tudi trajne dobrine. Močno pa še vedno zaostajajo (gledano na celoten indeks) energija, finance in industrija.

Nekateri najbolj prizadeti sektorji močno rastejo

V zadnjem času opažamo tudi močne rasti sektorjev, ki jih je kriza z virusom najbolj prizadela. Govorimo seveda o turistični panogi, letalskih prevoznikih in podobno. Glede tega, zakaj že zdaj rastejo, obstajajo različna mnenja. Je to posledica »strahu pred zamujenim« in investitorji kupujejo te delnice zato, ker edine še niso močno zrasle? Tu bi potem šlo za postopno zapiranje razkoraka v donosu do donosa splošnega indeksa.

Ali pa delno velja tudi razlaga, da so ta podjetja v kriznih razmerah hodila »po robu« in je bil v negotovosti njihov dolgoročni obstoj. S postopnim odpiranjem mej in gospodarstva so se ti črni oblaki vsaj delno razblinili in skokovita rast teh tečajev je bila nekako logična posledica.

Dodatni veter v jadra nam je v preteklem tednu namenila tudi evropska komisija z ustanovitvijo sklada za okrevanje po krizi v višini 750 milijard evrov. Ta nam bo omogočil črpanje določenih nepovratnih sredstev (500 milijard evrov) in tudi ugodnih posojil, ki jih bo posamezna država morala vrniti (250 milijard evrov). Kljub temu pri tem ne gre za »tiskanje« novega denarja pri ECB, ampak si ga bo EU izposodila na kapitalskih trgih. Posledično bo »račun« za to prišel v prihodnjih letih kot višja davščina oziroma dajatev do EU.

Določena tveganja pa seveda še vedno ostajajo – ne pozabimo, da so letos ameriške volitve, na katerih Trump spet lahko močneje zaostri retoriko do Kitajske glede trgovinske vojne; medicinska stroka nas opominja na možnost drugega vala epidemije, prav tako bo treba počakati tudi na odziv trgov ob objavah rezultatov za drugi kvartal – ocene so zelo različne in seveda so presenečenja še vedno mogoča ...

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED