Strokovni članki 1.6.2020

Webinar: Napovedovanje in ravnanje v času visoke negotovosti (Ameriška centralna banka, junij 2020)

Avtor Gorazd Belavič

Članek ni vabilo na video predstavitev, a junijska novinarska konferenca ameriške centralne banke (Fed) bo vsekakor vredna oznake v naslovu.

9. in 10. junija bo namreč naslednji sestanek guvernerjev Fed, ki je običajno namenjen predstavitvi ekonomskih obetov (napovedi rasti BDP, inflacije in stopnje brezposelnosti). 17 vrhunskih ameriških strokovnjakov bo ocenilo, kako se bodo v prihodnje razvijali gospodarstvo, cene dobrin in trg dela. Izrazito negotovost poganjajo statistike o rasti novih primerov okužb s Covid-19, testiranje ljudi, razvoj zdravil in cepiv ter vsakodnevna nova dognanja raziskovalcev epidemiologov. Vse to so dejavniki, ki jih sodobni ekonomski učbeniki ne poznajo. Izjemna je tokrat tudi pozornost javnosti, saj uradne številke v ZDA kažejo na močno recesijo: 4,8-odstotni padec BDP na letni ravni v prvem letošnjem četrtletju (kar bo v primerjavi s podatkom o drugem četrtletju videti celo odlično) ter 20 milijonov novih uradno brezposelnih oseb v aprilu, zaradi česar se je stopnja brezposelnosti povzpela na kar 14,7 odstotka. Možno sicer je, da napovedi zamaknejo, a poteza je manj verjetna glede na to, da so se jim zaradi burnega razmaha Covid-19 odpovedali že marca letos.
Fed bi lahko bile v pomoč napovedi, ki so jih že podale banke pa tudi Mednarodni denarni sklad, a kljub vsemu si guvernerji ne morejo privoščiti prevelike »blamaže«, ki bi nastopila, če bi morali čez mesec dni svoje napovedi popolno spremeniti (možnost, ki si jo banke lažje privoščijo). Od njihovih obetov je namreč odvisna usmeritev najpomembnejše monetarne politike na svetu. Zgrešene napovedi bi se neposredno odražale v neuspešnosti sprejetih ukrepov, kar bi lahko imelo usodne posledice ne zgolj za ZDA, temveč celotni globalni finančni sistem. Zaradi omenjenih težav pri napovedovanju in usodnosti posledic ravnanja Fed lahko pričakujemo, da bodo njihove napovedi med manj spodbudnimi. Ne izključujem možnosti, da bodo predstavili več možnih ekonomskih scenarijev, ki bodo odvisni od pričakovanj glede razvoja Covid-19. Vsekakor pa bodo poskrbeli, da bodo vrata za nove prihodnje nekonvencionalne ukrepe ostala odprta.
In ko smo že pri ukrepih, kaj jim pravzaprav še preostane? Resnici na ljubo je centralna banka že ogromno postorila in postavila »zaščitno mrežo« pod marsikateri segment naložb. Ustvarjalnosti centralne banke ni pametno podcenjevati, a kljub vsemu so običajni in do danes znani nekonvencionalni ukrepi precej na skrajnem delu možnega: ključna obrestna mera je na ravni nič odstotkov, program odkupovanja vrednostnih papirjev pa nima ne dospelosti ne limita obsega. Ukrepi, ki bi še lahko učinkovali, so večji pritisk na ameriški Kongres, da sprejme dodatne ukrepe, izrazitejše komuniciranje prihodnjega ravnanja (angl.: »forward guidance«), kar je pri tokratni negotovosti težje uresničiti, ne nazadnje pa tudi uveljavitev negativnih obrestnih mer. Realne možnosti za le-te konec letošnjega leta so 7. maja izražali tudi vlagatelji na terminskih trgih. Argumente za negativne obrestne mere je pred kratkim podal bivši guverner Fed Narayana Kocherlakota, ki guvernerje poziva, naj ne žrtvujejo zdravja gospodarstva za izognitev domnevnemu padcu dobičkonosnosti bank, ki naj bi ga povzročile negativne obrestne mere. Pri Fed so zadržani glede negativnih obrestnih mer, med razlogi pa so predvsem nejasnost glede zakonitosti takšnega ravnanja, negotovost vpliva na denarne sklade, ki v ZDA upravljajo 4.000 milijard ameriških dolarjev in bi lahko v primeru negativne donosnosti sprožili sistemska tveganja, ter neprepričljivi dokazi, da so negativne obrestne mere pomagale japonskemu in evropskemu gospodarstvu.
Medtem ko vlagatelji stavijo, da so v prihodnje tudi v ZDA možne negativne obrestne mere, v Fed za zdaj vztrajajo pri politiki ničelnih obrestnih mer. Svoje besede bi znali požreti, ko/če bo potrebna nova »presenetljiva« poteza, morda pa tudi zaradi treh bilijonov ameriških dolarjev obveznic, ki jih namerava ameriško finančno ministrstvo izdati v drugem letošnjem četrtletju, in ki bi lahko povzročili rast zahtevanih donosnosti ameriških državnih obveznic.

 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED