Strokovni članki 26.6.2020

Drugi val in borzni trgi

Avtor Sašo Ivanović

Drugi val v pandemiji ni neki znanstveni pojem z natančno opredeljenimi parametri. Izraz se uporablja takrat, ko pride do ponovnega znatnega porasta števila obolelih na območju, ki je že bilo močneje prizadeto. Drugi val se lahko pojavi iz različnih razlogov, bodisi zato, ker so bili zaščitni ukrepi prehitro odpravljeni, bodisi zaradi spremenjenih vremenskih razmer ali pa zaradi mutacije virusnega patogena, ki prizadene tudi ljudi, ki so razvili odpornost proti prvotnemu virusu. Dlje se v zdravstvene in znanstvene vidike na tem mestu ne bomo spuščali. Če pogledamo globalno epidemiološko sliko, se ponekod, na primer v ZDA in Južni Ameriki, še ni umiril niti prvi val okužb, drugod, denimo v Aziji in nekaterih evropskih državah, pa se kažejo znaki drugega vala okužb.
Reakcija borznih trgov na pandemijo je bila na začetku marca, ob strmem padcu borznih trgov, pričakovana, v nadaljevanju, ob hitrem okrevanju borznih trgov, pa nekoliko presenetljiva. Za pozitivni preobrat je bilo odgovorno sinhrono ukrepanje vlad in centralnih bank po vsem svetu v smislu stimulacije gospodarstev in poplavljanja trga z likvidnostjo.
Danes lahko zasledimo mnogo komentarjev, da so borzni trgi previsoko vrednoteni in da lahko pričakujemo močnejša znižanja vrednosti borznih indeksov. V zadnjih dneh so ta ugibanja podkrepljena z znaki drugega vala okužb. Čeprav je možnih veliko scenarijev, je verjetnost za močnejšo borzno korekcijo nizka. Razlogov za to je več. Zmanjševanje števila zaposlenih se umirja, ankete, ki merijo poslovno in potrošniško klimo, kažejo na izboljšanje sentimenta, indeksi nabavnih menedžerjev tako v proizvodnji kot storitvah se hitro odbijajo z najnižjih ravni. Na splošno lahko rečemo, da se gospodarska aktivnost prebuja. Pričakovanja investitorjev glede gospodarskega okrevanja so za letos nizka, močnejše izboljšanje se pričakuje v prihodnjem letu. Psihološki strah oziroma panika, povezana s pandemijo, se je umirila in tudi ob drugem valu verjetno ne bo dosegla prejšnjih ravni. To ne pomeni, da ljudje pandemije ne jemljejo resno, so pa vplivi na sproščanje potrošniškega krča in sentiment ljudi pozitivni v primerjavi s prvotno paniko. Zapiranja gospodarstev v takem obsegu, kot smo ga videli v prvem valu, ne bo. Države se zavedajo potencialne gospodarske škode, z zaščitnimi ukrepi pa se marsikatera dejavnost lahko nadaljuje. Pripravljenost držav in centralnih bank za stimuliranje gospodarstva ostaja. Prav tako je rekordno število investitorjev »obtičalo« z denarjem v portfeljih, ker so zamudili prvi borzni odboj in bodo že ob manjšem znižanju borznih indeksov hoteli nadoknaditi zamujeno.
Pri vsem napisanem je treba opozoriti na veliko neznank, povezanih s potencialno razsežnostjo drugega vala, uspešnostjo razvoja cepiva ali zdravila, morebitno mutacijo virusa in še bi lahko naštevali. Ko bo razplet vseh neznank pozitiven, bodo tudi borze na novih vrhovih, mnogi čakajoči investitorji pa bodo ostali brez donosov z denarjem v nogavici.
 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED