Strokovni članki 13.7.2020

Alternativ ni – ali pač so?

Avtor Aleš Čačovič

Centralne banke kupujejo obveznice in s tem vrednotenja postajajo vse bolj odvisna od njih.

»Alternative ni« (ang. there is no alternative) je bil znan slogan britanskih konservativcev (bolj znan po kratici T. I. N. A.) še pod vodstvom Margaret Thatcher, ko so se v Združenem kraljestvu odločili za deregulacijo trga dela in kapitala po vzoru ZDA ter za teorijo trga, po kateri naj bi tržne sile samostojno poskrbele za pošteno uravnoteženost med ponudbo in povpraševanjem. Sčasoma se je ta slogan vse bolj razširil tudi med borzne komentarje, na primer, da ob negativnih obrestih merah ni na voljo donosnih in manj tveganih naložbenih alternativ. Vendar, ali je to res? Delno. Nedvomno moramo danes sprejemati več tveganja

za doseganje večodstotnega realnega donosa kot pred desetletjem, pri čemer smo se morali tudi sprijazniti, da je za varnejše nalaganje treba požreti tudi negativni donos. Toda, klasične naložbene alternative bodo vlagatelju še naprej na voljo. Varnejši in manj donosni bodo za to vedno depoziti v kombinaciji z obveznicami, bolj tvegane in donosne pa delnice v kombinaciji z obveznicami. Torej obveznice so in bodo še naprej imele pomembno vlogo pri varčevanju in investiraju kljub že tako stisnjenim zahtevanim donosnostim. Ker gibanje njihovih cen vsako leto bolj podpirajo in vodijo centralne banke ter je njihova pozitivna donosnost vse manjša, je za dodatno donosnost treba iskati bolj tvegane naložbene možnosti.

Kot japonska centralna banka

Dejstvo je, da FED, ECB in BOE z vse večjo bilanco sredstev, širšo sestavo naložb in vpetostjo v uravnavanje donosnosti postajajo vse bolj podobne japonski centralni banki BOJ. To še naprej povečuje odvisnost vrednotenja obvezniškega trga od centralnih bank. Vendar to, da centralne banke le še napihujejo kapitalske trge, drži le delno. Z nizkimi obrestnimi merami in zviševanjem cen obveznic se delniškim trgom delno sicer dvignejo vrednotenja zaradi znižanja dolgoročne diskontne stopnje, vendar ni vse v tem oziroma v strošku kapitala. Visoka rast tehnoloških delnic je bila v zadnjem ciklu podprta tudi s hitro rastjo dobičkov, in če se ta trend ne bo nadaljeval, je tudi nadaljnjo rast tehnoloških podjetij težko pričakovati.

Z novim gospodarskim ciklom vstopamo v še hitrejši tehnološki razvoj, ki nedvomno drvi proti internetu stvari. Zato se bo treba z rekordnimi tržnimi kapitalizacijami v tehnologiji kar sprijazniti. Podobno velja za negativne obrestne mere. Lep primer delniškega sektorja so bančne delnice, ki relativno in absolutno kotirajo na zgodovinsko nizkih ravneh. To je sektor, ki mu FED ali ECB z nižanjem obrestnih mer in ohranjanjem nizke donosnosti z vidika profitabilnosti prej škodita kot koristita. Se pa centralnobančno kupovanje obveznic vse bolj izkazuje kot enosmerna karta regulacije kapitalskega trga, ki nima alternative.

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED