Finančni paket za pomoč v sedanji krizi in prihodnji proračun območje evra krepita proti dolarju in funtu.

Po maratonskem sestankovanju so voditelji Evropske unije v noči s ponedeljka na torek minuli teden sklenili dogovor o tako imenovanem skladu za pomoč v času krize zaradi koronavirusa ter o proračunu EU za obdobje 2021–2027.

Za pomoč državam za izhod iz pandemije bo namenjenih 750 milijard evrov, od tega bo 390 milijard nepovratnih sredstev, kar je precej manj od prvotne pobude nemško-francoske osi v vrednosti 500 milijard evrov, in 360 milijard evrov posojil (namesto prvotnih 250 milijard evrov).

Najpomembnejši del ukrepov je Resilience and Recovery Facility (RRF), ki bo »težek« 312,5 milijarde evrov, kar zadeva nepovratna sredstva, skupaj s posojili pa kar 672,5 milijarde evrov. Prek RRF bodo države pridobile sredstva po točno določenem razrezu skupnega proračuna. Posledično se bodo znižala sredstva za programe EU4Health, Just Transition Fund in evropskega sklada za kmetijstvo.

Med vsemi državami bo največ pomoči prejela Italija, ki je z izkupičkom zadovoljna. Mediteranska država bo prejela 209 milijard evrov, kar je več od sprva predlaganih 173. Od tega je 82 milijard evrov nepovratnih sredstev in 127 milijard evrov posojil.

»Štiri varčne« države (Nizozemska, Švedska, Avstrija in Danska) so podobno relativno zadovoljne z izkupičkom. Poleg znižanja razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili ter nekaj zagotovil o »smotrni« porabi sredstev, namenjenih mediteranskim državam, so te članice dosegle zvišanje posameznih rabatov (denar, ki ga Evropska unija vrača nekaterim članicam zaradi neizkoriščenja denarnih sredstev), in sicer s 1576 milijonov evrov na 1921 za Nizozemsko, z 823 milijonov evrov na 1069 za Švedsko, z 287milijonov evrov na kar 565 za Avstrijo in z 222 na 322 milijonov evrov za Dansko.

Proračun EU za obdobje 2021–2027 ostaja nespremenjen pri 1072 milijardah evrov. Slovenija bo prejela skoraj 11 milijard evrov evropskih sredstev in ostaja neto prejemnica. Dogovor je lahko zgodovinski za razvoj fiskalne unije stare celine ter nadaljnjo integracijo EU. Poleg tega spominja na labodji spev Angele Merkel, ki je 1. julija prevzela tudi predsedovanje EU, ter predstavlja neke vrste dediščino za žensko, ki je močno zaznamovala Evropo na začetku 21. stoletja. Podobno bo francoski predsednik Emmanuel Macron lahko predstavil dogovor kot veliko zmago in bo posledično poskušal utrditi svojo krhko pozicijo v domači politiki.

Dogovor bo zelo verjetno pripomogel k apreciaciji evra proti drugim večjim valutam (predvsem ameriškemu dolarju in britanskemu funtu). Tako Američani kot Britanci imajo še vedno težave s koronavirusom ter protesti v zvezi s položajem manjšin v teh državah. Razmerji evro – dolar in evro – britanski funt sta pri približno 1,15 in 0,90. Verjamem, da se bo rast nadaljevala, še posebno kar zadeva razmerje do dolarja. Ciljna vrednost razmerja evro – dolar bo lahko do konca tekočega leta zrasla na 1,20 dolarja za evro.