Dandanes marsikoga preplavlja nelagoden občutek pri dojemanju interakcije med največjim trgom kapitala na svetu in največjo ekonomijo na svetu. Zdi se, kot da »wall street« nadaljuje pot v prihodnost ne oziraje se na tegobe »main street-a«. Nelagodje krepi bodisi nezmožnost povezati trenutne razmere s primerljivimi razmerami v preteklosti bodisi je v ozadju nekaj, kar ima značilnost iracionalnega.

Spomnimo, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je dne 30. 1. 2020 razglasila pandemijo globalnih razsežnosti. 19. 2. 2020 je indeks ameriških delnic S&P500 zabeležil najvišjo vrednost v zgodovini. V vmesnem obdobju so se vrstila opozorila institucij o preteči nevarnosti nastopa globalne recesije, z možnimi razsežnostmi, ki jim v zgodovinskem kontekstu še nismo bili priča. Za spremembo sentimenta vlagateljev so bili potrebni trije tedni. Sledil je preobrat. Optimizem vlagateljev se je čez noč spreobrnil v paniko, ki je botrovala drastičnemu znižanju vrednosti indeksa S&P500. Dober mesec kasneje, natančneje 23. 3. 2020, se je indeks dotaknil dna in bil od zgodovinskega vrha oddaljen za 35 odstotkov.

Na grožnjo o nastopu nestabilnosti finančnega sistema in kolapsa ekonomije sta se vlada ZDA in centralna banka Fed z ukrepi odzvala hitro in silovito. Obljube ameriške vlade in drugih institucij, da se bodo na pretečo grožnjo odzvali z vsemi razpoložljivimi sredstvi, so zalegle. Od tedaj smo priča relativno hitremu okrevanju trga kapitala in rasti vrednosti indeksa S&P 500. Že izvedene konvencionalne in nekonvencionalne ukrepe, vključujoč tiste, ki naj bi še sledili, so si tržni deležniki prevedli kot zadostne, da bo okrevanje gospodarstva sledilo obliki črke V.

Takšna so bila razmišljanja v obdobju, ko je prevladovalo prepričanje, da se bo Covid-19 pustil obvladati in zatreti. Novejši podatki, vsaj kar se tiče Covid-19, kažejo, da temu ne bo tako. Poleg tega bo kmalu aktualno tudi vprašanje omejitev konvencionalnih in nekonvencionalnih spodbud (tako po obsegu kot tudi trajanju).

Razmere postajajo podobne tistim, ki smo jih opazovali v prvih treh tednih februarja 2020. In če si takoj po izbruhu pandemije svet še ni znal predstavljati in oceniti obsega posledic za gospodarstvo, je tokrat drugače. Razpolagamo s širšim naborom informacij o razsežnostih gospodarskih posledic in njihovega vpliva na dinamiko ne le ameriške ekonomije, temveč tudi globalne. Res je, da se je ameriško gospodarstvo začelo postavljati na noge, vendar se pred njim vnovič kopičijo ovire, ki bodo morda celo višje. Zagon novega vala pandemije je videti izrazitejši, kot je bil ob prvem.

Pogoji, ki bi nas navajali k sklepu, da je za nami najhujše, niso izpolnjeni. Edinstvenost trenutnih razmer in neprimerljivost podatkov otežujeta kakovost in prepričanje presoje. Kot ekonomist se sprašujem o resničnih posledicah pandemije na gospodarstvo, kar pa je z zgoraj omenjenimi svežnji pomoči še toliko bolj oteženo. Izkušnje izpred nekaj mesecev nam odpirajo tudi vprašanja o obsegu potrebnih ukrepov za zajezitev 2. vala. Teh dilem kapitalski trg - kot tako imenovani napovedni mehanizem – kot kaže, nima.