Strokovni članki 3.8.2020

Realnost po Covidu 19

Avtor Izidor Jerman

Pregovor pravi, da je vsaka stvar za nekaj dobra, le da ob pojavu še ne vemo točno, za kaj. Običajno se »dobrota« pokaže s pretekom časa, ko se ozremo nazaj v preteklost. Nekaj podobnega smo se spraševali tudi ob pojavu pandemije novega korona virusa v začetku marca. Najprej smo na šok, ki nam ga je prinesel virus, gledali s strahom in se spraševali, kakšne bodo kratkoročne negativne posledice in nihče se ni kaj preveč ukvarjal s tem kaj bo potem, ko bo virus pod kontrolo oziroma, ko se bomo na življenje z virusom ustrezno prilagodili.

Skratka, potem ko smo se prepričali, da bo negativen šok na globalno gospodarstvo kratek in da bo okrevanje sorazmerno kratkotrajno, da so centralne banke pripravljene storiti vse, da zagotovijo dovolj likvidnosti, smo se začeli spraševati kdo, če sploh kdo, bo najmanj prizadet zaradi korona krize. Ob zaprtju gospodarstva, ko je bilo v veliki meri omejeno fizično gibanje se je slika kaj hitro izkristalizirala, da so na krizo (ne da bi se na takšno krizo katerokoli podjetje strateško pred tem pripravljalo) najbolj odporna tehnološka podjetja, ki so potrošnikom ponujala rešitve, ki niso odvisne od fizične prisotnosti. To so bili v prvi vrsti svetovni giganti kot so Microsoft, Apple, Alphabet (Google), Facebook in v prvi vrsti spletni trgovski velikan Amazon. Delnice teh podjetij so v času brutalnega medvedjega trenda izgubile najmanj in so tudi prve povrnile izgubljeno vrednost. Nekako so bila ta podjetja tista, ki so preobrnila smer gibanja globalnih delniških indeksov. Za ta podjetja vemo kaj ponujajo in so bila logična izbira potrošnikov in podjetij, da v času korona krize izberejo njihove rešitve, ki temeljijo na spletnih platformah, bodisi v obliki oblačnega poslovanja (cloud business) ali spletnega nakupovanja. Zatem smo odkrili spletne rešitve podjetja Zoom, ki je šolarjem in njihovim učiteljem omogočil šolanje na daljavo. Temu so sledila tudi druga podjetja, ki ponujajo podobne rešitve. Da so omenjena podjetja svoje storitve lahko nemoteno zagotavljala potrošnikom, so potrebovala ustrezno infrastrukturo, ki so jim jo zagotavljala in dobavljala (čeprav včasih s težavo zaradi prekinjenih dobavnih verig) mnoga druga tehnološka podjetja. Med drugim proizvajalci čipov kot so Nvidia, Broadcom, AMD, Samsung in drugi. Za spletno plačevanje so poskrbeli velikani digitalnega plačevanja kot so Visa, Mastercard in PayPal. Za dostavo dobrin na dom so poskrbeli logistični velikani kot so UPS, FedEx, DHL in ne nazadnje v Sloveniji tudi Pošta Slovenije. Z omejenim gibanjem so bila zaprta bančna okenca, tako da so se enostavne rešitve spletnega bančništva, ki jih npr. ponujata banki N26 in Revolut izkazale za zelo učinkovite.

Dejstvo je, da je tisti ponudnik storitev, ki pred krizo ni imel učinkovitih rešitev za spletno poslovanje,  izgubil tržni delež proti tistemu, ki je rešitve že ponujal. Sprva se je zdelo, da bodo to zgolj kratkoročne anomalije, a z vsakim nadaljnjim dnem trajanja omejitev smo se potrošniki čedalje bolj posluževali ponujenih rešitev. Tisti, ki smo takšen način uporabljali že pred krizo smo frekvenco uporabe storitev povečevali, tisti ki se teh storitev niso posluževali, so se pa dokaj hitro prilagodili in so te stvari v zelo kratkem času začeli uporabljati. In kar naenkrat smo vsi sprejeli in dojeli ugodnost spletnega poslovanja, naj si bodo nakupi hrane, oblačil, bančništva in vseh drugih storitev. Hitrejše transformacije potrošnikih navad svet še nikoli ni doživel in poti nazaj ni več. To potrjujejo tudi poslovni rezultati omenjenih podjetij, ki so kljub korona krizi, krepko povečali prodajo in dobičke v primerjavi s prejšnjim letom. Seveda je kot protiutež na drugi strani spektra cel kup podjetij, ki jim to ni uspelo. Dejstvo pa je, da se bodo morala vsa ta podjetja prilagoditi na novo pokoronsko realnost in v kratkem času prilagoditi svoje poslovne modele, za katere imajo rešitve že razvita omenjena tehnološka podjetja, ki bodo na ta način postala še večja.
 

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED