Strokovni članki 30.3.2017

Bezos vztrajno na vrh, Musk v človeške možgane

Avtor Andraž Antonič

ALTA dividende pomlad borza

Neuspeh Donalda Trumpa, ki mu ni uspelo razveljaviti zdravstvene reforme svojega predhodnika je poskrbel za nekoliko bolj pestro dogajanje na borznem parketu, čeprav v zadnjem tednu na borzah ni bilo večjih nihanj.

Med posameznimi podjetniškimi zgodbami pa sta za nekoliko več prelitega črnila poskrbela prvi mož Tesle Elon Musk in Jeff Bezos, prvi mož Amazona. V sredo je finančni portal Bloomberg oznanil, da je Bezos na lestvici najbogatejših Zemljanov z drugega mesta izrinil legendarnega investitorja Warrena Buffeta. Glavni izvršni direktor in velik delničar Amazon Inc. je namreč po ocenah Bloomberga zgolj v letošnjem letu uspel svoje premoženje povečati za neverjetnih 10,2 milijarde evrov. Skupno je tako Bezos po novem težak 75,6 milijarde dolarjev. Levji delež k rasti premoženja je seveda prispeval njegov lastniški delež Amazona.

Trgovinski gigant je pod taktirko Bezosa v preteklem letu storil velik korak naprej od »zgolj« trgovinske dejavnosti. Amazon se tako med drugim ukvarja z malim morjem različnih dejavnosti, od snemanja lastnih televizijskih serij do lastništva zaporov. V zadnjih nekaj letih je Amazon prav tako močno povečal nabor storitev v t.i. »cloud computingu« oziroma po domače shranjevanjem podatkov ter nudenjem IT storitev na daljavo. K lepi rasti cene delnic Amazona pa je v tem tednu prispevala še novica o prevzemu konkurenčnega spletnega trgovca Souq.com s sedežem v Dubaju. Močna ekspanzija Amazona je sprožila prve glasnejše špekulacije analitikov investicijske banke Barclays, ki ocenjujejo, da bo ob takem tempu rasti in širitve Amazon zelo verjetno ena izmed prvih svetovnih družb, ki bo presegla magično mejo 1000 milijard dolarjev tržne kapitalizacije.

Druga nekoliko presenetljiva novica prihaja od enega izmed »genialnih voditeljev«. Vizionar Elon Musk, direktor družb kot sta Tesla Motors in SpaceX, je v začetku tedna oznanil ustanovitev novega startup podjetja Neuralink. Musk želi z vodilno vlogo v novem podjetju poseči v izjemno mlado vejo znanosti, ki se ukvarja z upravljanjem računalnikov preko misli. Proces zahteva vsaditev elektrod v možgane. Le-te nato »berejo« električne signale, ki jih sprožajo možgani in jih interpretirajo kot ukaze. V praksi se podobni projekti že odvijajo, vendar trenutno zgolj na nivoju zdravstvene pomoči denimo invalidom, ki so izgubil roko ali nogo. Bolnikom v možgane vsadijo elektrode, s katerimi zaznavajo impolze, ki bi bili sicer poslani v roko ali nogo za njeno gibanje. Bolniku nato zdravniki namestijo robotizirano okončino, ki jo nadzorujejo »preko« misli. Musk priznava, da je celotno znanstveno polje »branja« misli preko elektrod še v povojih, vendar meni, da je ustanovitev Neuralinka in posvečanje časa temu projektu »eksistencialnega« pomena. Po njegovih besedah bomo namreč ljudje v prihodnosti potrebovali veliko pomoči, če bomo želeli tekmovati z vse pametnejšimi računalniki in umetno inteligenco. V nasprotnem primeru se nam lahko slabo piše.

Avtor komentarja je zaposlen v družbi ALTA Invest d.d..
Prispevek ni tržno sporočilo ali priporočilo družbe ALTA Invest d.d., avtor pa v prispevku izraža lastno mnenje.
Avtor ni lastnik omenjenih delnic.
ALTA Invest d.d. in z njo povezane osebe so lahko lastnice omenjenih delnic.
Nadzorni organ za ALTA Invest d.d. je Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Ostale informacije so dostopne na: www.alta.si/razkritja

NAZAJ NA STROKOVNI VPOGLED